|
Vietnamske postulantije, ob prejemu svetinjice. |
Italijanska
skofovska konferenca ima za mesec oktober misijonsko spodbudo razdeljeno na pet
tednov, vsak teden ima svojo vrednoto: kontemplacija -
poklic - odgovornost - ljubezen - hvaleznost. Nahajamo se v drugem
tednu, ko je spodbuda naravnana h kulturi poklicanosti. Molimo, da bi se vsako
bitje, vsak fant in dekle, vsak odrasel prepoznal kot ljubljena oseba, vredna
in cenjena ter s poklicom – osebno nalogo poslano na ta svet.
Tako danes se posebaj slovesno obhajamo v nasi redovni druzbi praznik
Rozenvenske Matere Bozje. To je dan, ko obicajno po nasih provincah zacenjajo
pot postulata dekleta, ki so ze prehodile zacetno stopno, ki se imenuje
aspirandat. Pred tednom dni sem imela veliko veselje, da sem se srecala v
Torino s postulantkami iz Italije, Ceske in Madzarske. Danes torej poseben
spomin njim. S. Teresa Tuyet mi ponosno pove, da danes v Vietnamu zacenja pot
postulata kar 19 deklet. Ceremonijo predaje svetinjice bo opravila s. Vilma,
nasa vrhovna ekonoma, ki se tam nahaja na obisku. Nic manj ponosno in z zarom v
oceh s. Rona iz Indije pove, da imajo pri njih 17 postulantk.
Bog zares klice tudi v posveceno zivljenje. Klice, ker ljubi in nikoli
na zapusti svojega ljudstva in komur nameni klic bo zares srecen in izpolnjen,
ce se nanj odzove. Zato je danes tudi zame dan zahvale za poklic, ki mi je dan,
podarjen, izmoljen. Zavedam se, da sem sad stevilnih prosenj, da sem odgovor
ljubecega Boga za svoje ljudstvo, ki hrepeni po Bozjem. Med svetovnim dnem
mladi v Braziliji, sem se srecala s stevilnimi mladimi, ki iskreno iscejo, ki
so velikodusni, z velikimi ideali kako spremeniti svet. Tudi sama sem bila taka
(mnogokrat sem se), ko pa sem spoznala, da lahko spremenim svet, in s tem sebe,
ce dopustim, da se dam v Bozje roke.
Vem, da Evropa trenutno zivi krizo duhovnih poklicev, Cerkev isce novih
smeri evangelizacije, ampak Bog nikoli ne zapusti svojega ljudstva. Cetudi se
zdi, da ga ni nikjer je Bog tisti, ki nas nosi v narocju in so njegove stopinje
edine, ki se vidijo na pescenem tlu. Cerkev je veliko Kristusovo telo, ce
gledamo s to perspektivo lahko vidimo kaksna je Bozja logika. Stoletja nazaj so
misijonarji odhajali v Afriko, Azijo ... in sejali, molili, danes pa odtod
klijejo nove, sveze moci, odtod prihaja duhovna moc Cerkve. Evropa pa se bo
nedvomno iz dane situacije prenovila, ocistila, okrepila, zato je ze danes
razlog za veselje. Bodimo kristjani upanja in se veselimo z vso vesoljno
Cerkvijo, ko vidimo njen napredek, njeno rast tudi preko meja domace
zakristije, domace skupnosti, province, lokalne Cerkve!
|
Ob vstopu v postulat, v Castelgandolfu. Poleg s. Maria Americo. |
|
Postulantska svetinjica. |
Ni komentarjev:
Objavite komentar