ponedeljek, 7. oktober 2013

Poklicanost

Vietnamske postulantije, ob prejemu svetinjice.



Italijanska skofovska konferenca ima za mesec oktober misijonsko spodbudo razdeljeno na pet tednov, vsak teden ima svojo vrednoto: kontemplacija - poklic - odgovornost - ljubezen - hvaleznost. Nahajamo se v drugem tednu, ko je spodbuda naravnana h kulturi poklicanosti. Molimo, da bi se vsako bitje, vsak fant in dekle, vsak odrasel prepoznal kot ljubljena oseba, vredna in cenjena ter s poklicom – osebno nalogo poslano na ta svet. 


Tako danes se posebaj slovesno obhajamo v nasi redovni druzbi praznik Rozenvenske Matere Bozje. To je dan, ko obicajno po nasih provincah zacenjajo pot postulata dekleta, ki so ze prehodile zacetno stopno, ki se imenuje aspirandat. Pred tednom dni sem imela veliko veselje, da sem se srecala v Torino s postulantkami iz Italije, Ceske in Madzarske. Danes torej poseben spomin njim. S. Teresa Tuyet mi ponosno pove, da danes v Vietnamu zacenja pot postulata kar 19 deklet. Ceremonijo predaje svetinjice bo opravila s. Vilma, nasa vrhovna ekonoma, ki se tam nahaja na obisku. Nic manj ponosno in z zarom v oceh s. Rona iz Indije pove, da imajo pri njih 17 postulantk. 


Bog zares klice tudi v posveceno zivljenje. Klice, ker ljubi in nikoli na zapusti svojega ljudstva in komur nameni klic bo zares srecen in izpolnjen, ce se nanj odzove. Zato je danes tudi zame dan zahvale za poklic, ki mi je dan, podarjen, izmoljen. Zavedam se, da sem sad stevilnih prosenj, da sem odgovor ljubecega Boga za svoje ljudstvo, ki hrepeni po Bozjem. Med svetovnim dnem mladi v Braziliji, sem se srecala s stevilnimi mladimi, ki iskreno iscejo, ki so velikodusni, z velikimi ideali kako spremeniti svet. Tudi sama sem bila taka (mnogokrat sem se), ko pa sem spoznala, da lahko spremenim svet, in s tem sebe, ce dopustim, da se dam v Bozje roke. 

Vem, da Evropa trenutno zivi krizo duhovnih poklicev, Cerkev isce novih smeri evangelizacije, ampak Bog nikoli ne zapusti svojega ljudstva. Cetudi se zdi, da ga ni nikjer je Bog tisti, ki nas nosi v narocju in so njegove stopinje edine, ki se vidijo na pescenem tlu. Cerkev je veliko Kristusovo telo, ce gledamo s to perspektivo lahko vidimo kaksna je Bozja logika. Stoletja nazaj so misijonarji odhajali v Afriko, Azijo ... in sejali, molili, danes pa odtod klijejo nove, sveze moci, odtod prihaja duhovna moc Cerkve. Evropa pa se bo nedvomno iz dane situacije prenovila, ocistila, okrepila, zato je ze danes razlog za veselje. Bodimo kristjani upanja in se veselimo z vso vesoljno Cerkvijo, ko vidimo njen napredek, njeno rast tudi preko meja domace zakristije, domace skupnosti, province, lokalne Cerkve!

 
Ob vstopu v postulat, v Castelgandolfu. Poleg s. Maria Americo.
Postulantska svetinjica.

Ni komentarjev:

Objavite komentar