nedelja, 02. avgust 2015

Lačni in žejni

Te dni sem zasledila novico o petletni deklici, ki se je izgubila v gozdovih. Po tednu dni so obupali nad mislijo, da bi jo lahko še našli živo. Bilo je obdobje peklenske vročine in tako krhho, nezavarovano bitje prepuščeno divjini res nima veliko možnosti. Pa se je zgodil čudež. Ko so že opustili iskanje je neznanec naletel na izčrpano dekletce, ki je hiralo ob rečni strugi. V divjini je preživela več kot teden, v vročini, hladnih nočeh, hranila se je z gozdnimi sadeži in pila vodo iz rečne struge. Nagon po preživetju jo je vodil, da se je nahajala ob reki in še nekaj pomembnejšega kar je botrovalo preživetju: deklica izhaja iz zelo revne družine in je bila vajena skromnosti in občasno je celo trpelo lakoto.



Zgodbe, ki jih prinaša življenje. Trpeti lakoto in žejo, koliko prizorov materialne revščine srečujem na misijonu. Kjer ni osnovnih življenjskih potrebščin je težko živeti v miru. Trpeti praznino in hrepenenje po izpolnitvi, koliko oseb srečujem na misijonu, ki vse skušajo zakriti z nadomestki in se ob tem še bolj zapletejo. Zapletejo tako, kakor se je nesrečnik, ki je dober teden dni nazaj naši sosestri iz Frančiskanskega reda vzel življenje. Vzel ji ga je, ker je iskal pest denarja, ker je gojil upanje, da bo potem srečnejši, bolj izpolnjen. Vzel ji ga je ker, ker, ker... Za sosestre to vprašanje še vedno ostaja in danes skupaj s celotno Frančiškansko družino obhajamo dan odpuščanja, kakor je to storil v Porcijunkuli sv. Frančišek.

Jezus pa nas vabi: “Kdor pride k meni, ne bo lačen; in kdor veruje vame, ne bo nikoli žejen”. Pridi k Jezusu.

M I R

Gospod, naredi me za orodje svojega miru.
Kjer je sovraštvo, naj prinašam ljubezen.
Kjer je žalitev, naj prinašam odpuščanje.
Kjer je nesloga, naj prinašam edinost.
Kjer je dvom, naj prinašam vero.
Kjer je zmota, naj prinašam resnico.
Kjer je obup, naj prinašam upanje.
Kjer je žalost, naj prinašam veselje.
Kjer je tema, naj prinašam luč.
Učitelj, naj se ne trudim,
da bi me drugi tolažili,
ampak naj sam tolažim;
da bi me drugi razumeli,
ampak naj sam razumem;
da bi me drugi ljubili,
ampak naj sam ljubim.
Kajti ko dajemo, prejemamo;
ko odpuščamo, nam je odpuščeno;
in ko umremo, vstanemo v večno življenje. Amen.