Nepremagljivo Sonce: Hisa, ki sprejme


Dvomesecni Lorenzo

Nadaljujem pisanje o domu. Sobotno popoldne je posveceno prostovoljnemu delu, pastorali, kot recemo v cerkvenih krogih. S sosestrami jo opravljamo na razlicnih krajih. Nekatere sodelujejo v razlicnih skupinah znotraj bliznje zupnije, druge pomagajo deliti obroke v menzi za uboge, spet nekatere sestre iz skupnosti obiskujejo zapornike. Nekatere so povezane s svojimi sonarodnjaki in jim nudijo duhovno oskrbo v njihovem jeziku.

Sama skupaj se z dvema sosestrama obiskujem t. i. »casa di accoglienza«, v neposrednem slovenskem prevodu je to hisa, ki sprejema, poenostavljeno pa bi ji dejali zavetisce. Hiso upravlja jezuitski center za migante (JRS) in je del vecje strukture Centra Astalli. V centru so tri enote. Hisa za mladoletnike, ki so v Italijo pribezali sami, hisa za mamice z dojencki in hisa za druzine.

Poslane smo v hiso z druzinami. Popoldneve prezivimo z otroci, katerim pomagamo preprosto pri ucenju, pri izdelavi nalog ali z instrukcijami. V soboto smo bile tretjic zapored in zgodilo se je, da so nas otroci cakali sedec na stopnicah. Oni so bili tisti, ki so nas sprejeli, komaj so cakali, da pridemo. Ja, hisa, ki sprejema, hisa, ki caka, ki upa, ki je polna zivljenja. Druzine so stevilcne, otroci se neverjetno hitro uce italijanskega jezika. Veliko veselje mi je bilo pestovati malega Lorenza, dvomesecnega korenjaka, ki je osrecil starsa ter svoje brate in sestre.

Ce sem dan pred tem premisljevala o druzinah, ki so svoje zivljenje koncale na dnu morja, sem danes z upanjem zrla novo zivljenje dojencka, ki zacenja svojo pot. Sicer v tuji dezeli, tuji kulturi, toda sprejet, preko institucij, preko prostovoljcev, preko ljudi dobre volje, ki cenijo zivljenje. Zivljenje belega, crnega, mladega, starega ali tistih, ki imajo drugacnega Boga.

Ko sva z Yousifom delala nalogo iz italijanskega jezika, je bila v zvezku slikica redovnice. Najprej me je to presenetilo, kajti ne verjamem, da se med slovenskimi solskimi ucbeniki najde kaj podobnega. Decek je preprosto rekel, saj to si ti. Potem je pokazal na rozni venec z Jezusom, na slikici. Iz zepa sem izvlekla rozni venec in mu ga pokazala. In on je z iskrenimi ocmi dejal: »rada ga imas«. Ne vem ali je Yousif kristjan, vsekakor pa ga imam rada. Kot je dejal Don Bosko, dovolj je, da ste mladi in vas imam rad.