nedelja, 20. oktober 2013

Misijonarji iz roda v rod...





Njen obraz je lep, umirjen, kostanjeve polti, lepe crne oci dobrohotno objemajo vse kar vidijo. Takoj prepoznam, da sodi na Indijski polotok, toda, ko jo vprasam za ime, se v meni porodi kancek dvoma. Ninet De Costa je njeno ime. Priimek zveni portugalsko, ko mi razodene, da je iz juznega Sudana pa mi odpove vsa geografija.

Ampak pocasi. S. Ninet je potomka portugalskih naseljencev, ki so nekaj stoletij nazaj resda osvajali tudi Indijo. Njena sirsa druzina se danes govori portugalsko, medtem, ko ona sama poleg anglescine obvlada tudi hindi. V Kalkuti je bila dolga leta odgovorna za formacijo aspirantk in novink ter ravnateljica kolidza. Ko je praznovala srebrni jubilej – 25. letnico zaobljub je ob tem izrekla prosnjo za odhod v misijone. Takrat je stela svojih 50 let. Uwau, ostanem brez besed, obcudujem in si recem kako dobro bi bilo izmenjati se kako besedo vec.

V soboto, ko naju sreca pripelje skupaj na poti proti Centru Padre Arrupe me popelje na svoje zivljenske poti. Lepe, strme, prepletene z razlicnimi kulturami, osebami. S. Ninet je tako sest let nazaj prav tu v Generalni hisi prejela misijonsko poslanstvo iz ust takrtne vrhovne matere s. Antonie Colombo. Bog jo je cakal v juznem Sudanu, ki danes z Etiopijo tvori inspektorijo AES (Afrika Etiopia Sudan). Njeno poslanstvo pa je prav posebno. Ne zivi v skupnosti s sestrami HMP, ampak v interkongregacionalni skupnosti. Kaj pa je to? Tamkajsnji skof je ze dolgo prosil za navzocnost posvecenih oseb. Tako se je vec redovnih skupnosti odlocilo podpreti to njegovo prosnjo in so ustanovili mesano redovno skupnost. Posvecene osebe, tako zenske, kot moski iz razlicnih karizem sestavljajo skupnost, ki danes v juznem Sudanu pomaga pri evangelizaciji, vzgoji, nudi zdravstveno oskrbo, dela z migranti. S. Ninet je ravnateljica gimnazije in odgovorna za formacijo lokalnih uciteljev.

Bozja previdnost je res neizmerna. Ko jo vprasam, kako je prepoznala svojo misijonsko poklicanost, me caka novo presenecenje. To presenecenje se imenuje s. Terezija Medvesek. S. Ninet me sooci z likom slovenske misijonarke HMP, ki je delovala v Kalkuti. Pravi, da je bila to zena globoke duhovnosti, imela je nadvse rada predstojnice, zaljubljena je bila v ustanovitelje: Don Boska in Marijo Dominiko Mazzarello. Bila je scela v misijonu; poleg obicajne italijanscine in anglescine je govorila se jezik hindi in khasi. Zelo je imela rada ljudi in bila ves cas med njimi. Rozni venec je imela vedno v rokah. Znala je vse jemati s kanckom humorja in veliko vedrine, kolikorat je znala vse nas od srca nasmejati. Velikokrat je bila tudi v zivljenjski nevarnosti, nekoc je pripovedovala, ko so sli po vaseh od hise do hise, jim je pot prekrizal lev, ostale so na mestu in le tiho molile rozni venec. Zival je nato pocasi odsla. Cez vse to in druge tezke trenutke zivljenja se je znala s. Terezija vedno pohecati. Bila je misijonarka s srcem za nas. S. Terezija je bila vec let predstojnica skupnosti, zame je bila popoln odtis nasih ustanoviteljev. Veckrat je dejala, kaj pocnete v hisi, pojdite ven, vedno bodite med dekleti na igriscu, pojdite med ljudi, potrebujejo vas. Bila je zelo priljubljena tako med ljudmi, kakor med sestrami. Nikoli nisem slisala kake kritike ceznjo, nekaj je bilo na njej, da nas je privlacilo.

Prve misijonarke so, ko je ladja zavila v pristanisce s palube odvrgle potne liste v morje. S tem so zelele docela izraziti pripadnost narodu in radiakalno ter za vedno ostati med njimi. Ko sem gledala njo in druge misijonarke ob njej sem jasno zacutila veliko hvaleznost za vse, kar so storile za moj narod, ob tem se je porodila velika zelja, da bi tudi sama storila nekaj podobnega za kak drug narod. Tako je v meni ob njenem zgledu in zgledu drugih predanih misijonark gotovo zrastel misijonski poklic, doda s. Ninet. Danes zelim s. Terezijo Medvesek v mojem poslanstvu posnemati prav v ljubecem odnosu do soljudi, v globokem duhovnem zivljenju in v razpolozljivosti trpecemu ljudstvu juznega Sudana.

Tako me je Gospod na misijonsko nedeljo zelel presenetiti. Koliko takih misijonarjev je po svetu danes. Koliko jih dela, brez odvecnega hrupa in prinasajo zivljenje, kakor je rekel papez Francisek. Misijonarji v skritosti, vendar popolnoma predani, podarjeni, darovani. Lepo in blagoslovljeno misijonsko nedeljo!

Ni komentarjev:

Objavite komentar