Njen obraz je lep, umirjen, kostanjeve polti, lepe crne oci dobrohotno objemajo vse kar vidijo. Takoj prepoznam, da sodi na Indijski polotok, toda, ko jo vprasam za ime, se v meni porodi kancek dvoma. Ninet De Costa je njeno ime. Priimek zveni portugalsko, ko mi razodene, da je iz juznega Sudana pa mi odpove vsa geografija.
Ampak pocasi. S.
Ninet je potomka portugalskih naseljencev, ki so nekaj stoletij nazaj resda
osvajali tudi Indijo. Njena sirsa druzina se danes govori portugalsko, medtem,
ko ona sama poleg anglescine obvlada tudi hindi. V Kalkuti je bila dolga leta
odgovorna za formacijo aspirantk in novink ter ravnateljica kolidza. Ko je
praznovala srebrni jubilej – 25. letnico zaobljub je ob tem izrekla prosnjo za
odhod v misijone. Takrat je stela svojih 50 let. Uwau, ostanem brez besed,
obcudujem in si recem kako dobro bi bilo izmenjati se kako besedo vec.
V soboto, ko naju
sreca pripelje skupaj na poti proti Centru Padre Arrupe me popelje na svoje
zivljenske poti. Lepe, strme, prepletene z razlicnimi kulturami, osebami. S.
Ninet je tako sest let nazaj prav tu v Generalni hisi prejela misijonsko
poslanstvo iz ust takrtne vrhovne matere s. Antonie Colombo. Bog jo je cakal v
juznem Sudanu, ki danes z Etiopijo tvori inspektorijo AES (Afrika Etiopia
Sudan). Njeno poslanstvo pa je prav posebno. Ne zivi v skupnosti s sestrami
HMP, ampak v interkongregacionalni skupnosti. Kaj pa je to? Tamkajsnji skof je
ze dolgo prosil za navzocnost posvecenih oseb. Tako se je vec redovnih
skupnosti odlocilo podpreti to njegovo prosnjo in so ustanovili mesano redovno
skupnost. Posvecene osebe, tako zenske, kot moski iz razlicnih karizem
sestavljajo skupnost, ki danes v juznem Sudanu pomaga pri evangelizaciji,
vzgoji, nudi zdravstveno oskrbo, dela z migranti. S. Ninet je ravnateljica
gimnazije in odgovorna za formacijo lokalnih uciteljev.
Bozja previdnost je res neizmerna. Ko jo vprasam, kako je prepoznala svojo
misijonsko poklicanost, me caka novo presenecenje. To
presenecenje se imenuje s. Terezija Medvesek. S. Ninet me sooci z likom
slovenske misijonarke HMP, ki je delovala v Kalkuti. Pravi, da je bila to zena globoke
duhovnosti, imela je nadvse rada predstojnice, zaljubljena je bila v
ustanovitelje: Don Boska in Marijo Dominiko Mazzarello. Bila je scela v
misijonu; poleg obicajne italijanscine in anglescine je govorila se jezik hindi
in khasi. Zelo je imela rada ljudi in bila ves cas med njimi. Rozni venec je
imela vedno v rokah. Znala je vse jemati s kanckom humorja in veliko vedrine,
kolikorat je znala vse nas od srca nasmejati. Velikokrat je bila tudi v
zivljenjski nevarnosti, nekoc je pripovedovala, ko so sli po vaseh od hise do
hise, jim je pot prekrizal lev, ostale so na mestu in le tiho molile rozni
venec. Zival je nato pocasi odsla. Cez vse to in druge tezke trenutke zivljenja
se je znala s. Terezija vedno pohecati. Bila je misijonarka s srcem za nas. S.
Terezija je bila vec let predstojnica skupnosti, zame je bila popoln odtis
nasih ustanoviteljev. Veckrat je dejala, kaj pocnete v hisi, pojdite ven, vedno
bodite med dekleti na igriscu, pojdite med ljudi, potrebujejo vas. Bila je zelo
priljubljena tako med ljudmi, kakor med sestrami. Nikoli nisem slisala kake
kritike ceznjo, nekaj je bilo na njej, da nas je privlacilo.
Prve misijonarke so,
ko je ladja zavila v pristanisce s palube odvrgle potne liste v morje. S tem so
zelele docela izraziti pripadnost narodu in radiakalno ter za vedno ostati med
njimi. Ko sem gledala njo in druge misijonarke ob njej sem jasno zacutila
veliko hvaleznost za vse, kar so storile za moj narod, ob tem se je porodila
velika zelja, da bi tudi sama storila nekaj podobnega za kak drug narod. Tako je
v meni ob njenem zgledu in zgledu drugih predanih misijonark gotovo zrastel
misijonski poklic, doda s. Ninet. Danes zelim s. Terezijo Medvesek v mojem
poslanstvu posnemati prav v ljubecem odnosu do soljudi, v globokem duhovnem
zivljenju in v razpolozljivosti trpecemu ljudstvu juznega Sudana.
Tako me je Gospod
na misijonsko nedeljo zelel presenetiti. Koliko takih misijonarjev je po svetu
danes. Koliko jih dela, brez odvecnega hrupa in prinasajo zivljenje, kakor je rekel papez Francisek.
Misijonarji v skritosti, vendar popolnoma predani, podarjeni, darovani. Lepo in
blagoslovljeno misijonsko nedeljo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar