sobota, 12. oktober 2013

12. oktober






Vsak dan v letu je nekaj posebnega, je dar, je novost, je priloznost. Ko z jutrom vstane sonce z njim vzide toliko razlogov, za katere se je potrebno zahvaliti, da sem, da bivam, da diham, da sem zdrav ali bolan, da imam roke, oci, druzino, vsakdanji hruh in ljudi, ki me imajo radi, me vzgajajo, spodbuajajo, opozarjajo. Ko zvecer lezem in premolim pot dneva ter izrocim vse v Njegove roke vse prepustim Stvarniku, saj ne vem ali bo jutri tudi zame nov dan.

Letosnji 12. oktober 2013 je bil torej nov, nikoli dozivet, za menoj je se eno leto zivljenja. Koliko spoznanj, novih odnosov, milosti mi je bilo dano doziveti. Za vse, prav za vse hvala. In koliko zamujenih, opuscenih priloznosti. Za vse, prav za vse naj mi bo oprosceno. Bog ima svoje poti in svoj cas, zanj je en dan, kakor tisoc let in obratno. Vse zna uporabiti, saj je Vzgojitelj, ki ve, da kar je posadil danes, ne bo vzklilo jutri, ampak potrpezljivo caka, caka. Se mi zdi, da sem danes 12. oktobra 2013 ponovno v noviciatu, zame je to obdobje misijonske priprave res tretji noviciat. Odkrivam kako lepo je biti v soli, predvsem pa vidim, da se ucim iz pretekle izkusnje in delam izpite za naprej, za prihodnje zivljenjske izpite. Od te sole bo odvisno marsikaj.

In zakaj je bil letosnji 12. oktober drugacen. Nekdo mi je prisepnil, ves, da so tvoji osebni prazniki vsi v misijonskem mesecu. Sama pa dodajam Marijino navzocnost v mojem zivljenju. Predvsem Naso Gospo iz Aparecide, s katero sva se letos v Braziliji poblizje seznanili. Ce bi bila rojena tam, bi gotovo nosila ime Aparecida, tako, ga danes nosim samo v srcu in ne na papirju. Na isti dan je v spanskem svetu se en Marijin praznik. Goduje Madonna del Pilar.

In prav za 12. in 13. oktober 2013 se je v Rimu in sirse v svetu obhajal Marijanski dan v letu vere. To je bilo moje najlepse rojstnodnevno darilo. Ob jutranjih voscilih 120 clanske skupnosti, lepih zelja na medmrezju in duhovni povezanosti dozivljam kako me ima Gospod res neizmerno rad, kako me obsipa z obiljem. Ker se vsega ne da povrniti, se da pa vse sprejeti in darovati, sem z veseljem ponesla mojo zahvalo na trg sv. Petra. Tam sem polozila vse osebe, k nogam Fatimske Matere, ki je za ta dan posebaj priromala iz portugalskega svetisca. Skupaj s papezem Franciskom sem vse izrocila Njenemu Brezmadeznemu srcu. 

 


Ni komentarjev:

Objavite komentar