sreda, 31. december 2014

Hvala 2014

Navada je, da si priskrbimo koledar za leto, ki prihaja. Nov, svež, nepopisan, s preprostimi dnevi, meseci, s kakšno fotografijo. Cerkveni koledarji označujejo tudi liturgične praznike in godove svetnikov. Setveni priporočajo kdaj je primerno posaditi kako vrtnino in tako naprej.

Kaj pa če bi sestavili koledar za leto, ki mineva? Najbrž ne bi bil tako neoseben, pust. Vsak dan bi imel svoj pečat, svoj poseben značaj, spomin na posebne osebe, na prehojeno pot, na srečanja z Gospodom, na opravljeno delo, na čutenja, na uresničene sklepe, uspehe, padce, stiske, rane, pričakovanja, spomin na smrt in na življenje, tako je sestavljeno leto...


Poskusila sem sestaviti svoj koledar in ga naslovila preprosto “Hvala 2014”. Izobilje vsega mi je bilo dano v tem enkratnem letu, ki se poslavlja. Drobec podelim tudi z vami, ki ste bili del tega leta, četudi vas ni na sliki, ste v tabernaklju mojega srca. Hvala leto 2014 in naj bo srečno 2015. 


JANUAR




FEBRUAR


MAREC


APRIL


MAJ


JUNIJ


JULIJ


AVGUST



SEPTEMBER



OKTOBER


NOVEMBER



DECEMBER



Prošnja za blagoslov


Gospod naj bo s teboj z močjo, naj te varuje s svojimi rokami.
Tako boš njegovo moč predajal iz rok v roke, tistim, ki jih boš srečeval.
Blagoslov moči!

Gospod naj bo s teboj v občudovanju, naj odpre tvoj uvid.
Tako boš zrl in občudoval lepoto in moč lepote.
Blagoslov občudovanja.

Gospod naj bo s teboj v miru tvojega srca.
Tako boš delil mir vsem, ki so obupani, ki jih je strah in so obremenjeni.
Blagoslov miru.

Gospod naj bo s teboj v veselju, ki naj prežema tvoje bivanje.
Tako boš vlil veselje žalostnim in tistim brez upanja.
Blagoslov veselja.

Gospod naj bo s teboj, kakor luč, ki tli v temi.
Tako boš ogrel ledena srca s tvojim žarečim pogledom in nihče ne bo ostal v temi.
Blagoslov luči.

Gospod naj bo s teboj v modrosti, ki obkroža vesolje.
Tako boš izrekel pravo besedo, v pravem trenutku in dal smer tistim, ki iščejo cilj.
Blagoslov modrosti.

Gospod naj bo s teboj v nežnosti, ki te objema.
Tako bo usmiljenje melodija tvojih medosebnih odnosov.
Blagoslov nežnosti.  


Blagoslov Boga Očeta, Sina in Svetega Duha naj nas spremlja skozi 2015. leto.
Amen!



sreda, 24. december 2014

Jaslice iz kartona na Sveto noc

Prvic sem jih videla pri stari teti, ko smo jo obiskali in ji voscili lepe praznike. No, pravzaprav ni bila moja teta, ampak tako smo ji rekli. Bila je vedno zelo vesela, kadar smo prisli na obisk. Ze takrat se mi je zdela zelo stara, ampak vedno prijazna, vesela in izpod rozaste rute so ji silili posiveli lasje. Kot nekaj mehanskega je vedno segla v zep predpasnika in iz njega potegnila disece pez bombone. To je bila vstopna tocka in takrat je teta lahko pobozala mojo skustrano glavico.

Tistega zimskega vecera smo ji prisli vosciti za Bozic. Tudi nekaj priboljska je mami pripravila v kosari, saj se tako spodobi je dejala. Ne moremo iti praznih rok. In smo sli. Avto je moral ostati v dolini in po ozki gazi smo prisli do skromne hisice. Na steklu so se lesketale ledene roze in pogled skozenj nam je pricaral toplo izbo. Lesen pod in v kotu pec ob kaeri se je grela teta. Kar naprej, saj je odprto je dejala, kakor, da nas bi pricakovala ze cel cas.

Snezna gaz, foto: splet

Prsketanje lesenih polen v peci in vonj grozdnega caja nas je posedel po klopi. Zadisalo je po flancatih in teta je slovesno odkrila pod servetom skrito orehovo potico. Nastala je tisina, kakor v cerkvi, ko pride tisti sveti trenutek. No, pa zmolimo se k Detecu, preden zarezem v potico in s prstom pokazala na jaslice, ki so bile v bohkovem kotu, tam pod krizem. Figurice so imele ze obledelo barvo, pregibi so bili ze posteno pregibani, vogali pa so izgubili svojo ostrino. Koliko let jih teta ze postavi na ta Sveti vecer si mislim in zahrepenim po njih. Zakaj imamo pri nas doma le drevesce, zalostno pomislim? Dolgocasno. To je nekaj cisto drugega imeti jaslice. Marijo, Jozefa, Jezusa in polen hlev zivine, credo ovck in dva pastirja.

Partir in angel, foto: splet

Sirena policijske patrulje me zdrami. Iz zimske noci se povrnem v vroce poletno popoldne, kjer se po meni lepi tropska vrocina. Cas je da postavim jaslice. Prvic bom praznovala Bozic v vrocem brazilskem poletju. Jaslice, le kaksne. Tudi moje bodo iz kartona. Ko sem se vceraj vracala iz mesta so revezi pobirali zadnje ostanke svoje imovine in jih skrivali od karton pred nevihto. Zaudarjalo je od urina in nakopicene umazanije. Koliko jih je ki zivijo v hisah iz kartona, ki se cez noc prekrijejo z umazanim kosom oblacila in upajo, da se jih bo nekdo usmili in ponudi kaj za vecerjo. Ali nista isto upala Jozef in Marija, ali ni Jezus prvi, ki deli njihov status.

Pastirji se cudijo rojstvu, foto: splet

Jezus prihaja, nebogljen, nezasciten, vsem na oceh, vsakdo se mu lahko pribliza. Prihaja iz visine v najglobljo nizino, da bi nas zdruzil z Ocetom. Pridi in poklekni pred njim na to Sveto noc 2014. Naj bo zaradi ljubezni topel in vesel letosni Bozic. 


Hlev iz kartona, ki varuje bogastvo sveta. Foto: MAK

nedelja, 21. december 2014

Najavil se je

Igrisce je imelo vsaj tri metre visoko zelezno ograjo, pokrito je bilo s streho, da sonce ni tako pripekalo. Zeleno betonsko povrsino, ki je bila ze precej razpokana pa je ocitno motila le moje oci. Mladina se je podila za kosarkarsko zogo in vsaj petkrat jeobroc in stojala v pol ure padel na tla. Prednjacil je mladenic v rumeni majici brez rokavov. Se nikoli nisem pomislila, da se kosarkarski igralec lahko primerja z baletnikom, tako elegantno je Guilherme sprehajal zogo med soigralci in jo posiljal v kos z velikim uspehom. Vsakic, ko je zadel tocko je kar malo sramezljivo pogledal v tla in se urno odpravil v obrambo, ter cakal naslednje priloznosti.

Igra za zivljenje!
Od bozica me loci pet dni, stojim tu ob igriscu in spremljam kosarko. Za Brazilijo bi se spodobil vsaj nogomet, si mislim pri sebi. Razmisljanje o Gospodu, ki prihaja in zeli deliti z nami, z menoj vse kar je cloveskega mi umiri vest, da to zadnjo soboto pred praznikom uclovecenja ne klecim v kapeli, ampak sem na periferiji. V naselju Tiradentes, na zahodnem delu São Paola, kamor smo prisli po tricetrt ure pocasne voznje so se naselili predvsem prisleki iz Ria de Janeira, vecina prebivalcev pa je temnopolta.

Z zogo, ki povezuje v ekipo.

Prislo je vsaj sto otrok iz bliznje favele. Sem in tja si je kdo pripeljal se kaksno navijasko spremstvo in sobotno druzenje se je pricelo. Otroci so bili celo leto vkljuceni v socialni projekt z naslovom “Jasni cilj”, danes pa smo jim pripravili bozicno praznovanje. Organizacija, ki je delala z njimi ima cilj, da otrokom preko sporta pomaga pridobiti vztrajnost in jih spremlja v solskem procesu. Organizacija ni versko opredeljena, zdruzuje pa prostovljce razlicnih opredelitev, starosti, vsem je skupna zelja za pomoc mladim.

Don Bosko na zidu v centru favele.

Tudi sama sem se znasla na navijaski tribuni in se pocasi zapletla v pogovor s Taubato. Takoj zdruziva glasove in se strinjava, da Guilherme igra neverjetno dobro. Taubata mi zaupa, da je decek ves cas postopal po ulici in kadil marihuano. Bi rekli, da je to cisto normalna posledica, saj doma jo kadijo vsi in jo je tudi in. Ko je nekega dne Fabiano po ulicah vabil otroke, da se pridruzijo programu se je odzval in zacel vaditi. Opustil je marihuano in se kmalu vrnil nazaj v solske klopi. Njegove oci nisso vec steklene in ne buljijo v neznano, ampak ima fant jasen cilj, da iz sebe naredi nekaj vrednega.

Jasen cilj in cista igra. 

In Taubata, zakaj si ti danes na tem srecanju, sem postala radovedna. Tudi sama sem vkljucena pri vadbi z mlajsimi, pocasi zacneva pogovor. Zanima me kakso je stanje zivljenja tukajsnjih lçjudi, kaj je najtezje. Takoj me preseneti, ko pove, da je najvecja kriza, da ni druzinske strukture. Vecina otrok je na cesti, v brezdelju, se udinja nasilju ali preprodaji drog, ker nimajo nobene opore doma, ker nimajo vzgoje, ker preprosto nimajo druzine. Ali je oce v alkoholu, ali pa mati ni zrela za materinstvo, zelo malo je takih, ki uspejo pretrgati z druzinsko crno zgodovino. Kaj pa bi pomagalo, da bi se nekdo pobral in dvignil nad to stanje?

Mi das priloznost? 

Taubata mi zacne pripovedovati svojo zgodbo. Pred petimi leti se je zaljubila, porocila in po letu in pol jo je moz prvic pretepel. Skrivala se je, ni hotela priznati pred drugimi, da se to dogaja njej. Zanosila je in mislila, saj se bo vse spremenilo, zdaj imava otroka in on je najina vez, je upala. Nedolgo zatem se je razocaranje ponovilo, in spet in spet, dokler ni postalo stalnica. Mama me je preprosto nekega dne odpeljala skupaj z otrokom. Hvala Bogu imam dobra starsa, imam koga, kjer lahko najdem oporo, pomoc v stiski, druzina je najvec kar clovek ima. Zdaj sem si uredila redno delo, saj sem frizerka in potem imam se nekaj kar mi pomaga. Pojem v zboru, v cerkvi. Pojem Bogu! In ko pojem, mi on da svoj Mir. Tudi ta Bozic mu bom pela in v mojem srcu je prostor zanj. Je prostor za vse otroke z ulice, ki se zelijo izviti iz te doline Zla.

Pojem Bogu!

Jasli so bile postavljene izven mesta Betlehem, na periferiji, v stali. Smrdelo je zivalska krma pa je pikala in bilo je neudobno. Cez spranje je potegnil veter in lesena vrata so skripala, elektrike ni bilo, le smrad petrolejke. Ko pa je noc prisla na polovico svojega teka je Marija v jasli polozila Dete Jezusa. Jasli so pripravljene tudi v Tiradentesu. Jezus jih bo nasel pri Taubati, nasel jih bo pri Guilhermu, kateremu sem za slovo stisnila desnico in mu povedala, da igra tako dobro kot Goran Dragic. Ob moji pohvali so se um zaiskrile oci in ni vec gledal v tla ampak j ele hvalezno ponovil, res mislite, da dobro igram?

In vase jasli, so pripravljene?





nedelja, 14. december 2014

Gaudete

Veselite se! Veselje siri srce, siri zile da celo kri lazje zaokrozi po telesu in se clovekovo pocutje zelo izboljsa. Danes poznamo terapije z veseljem. Po bolnisnicah hodijo klovni in bolnike s svojimi potegavscinami skusajo spraviti v smeh. Dobra volja nas nekako odtegne iz zagledanosti vase iz obrnenjosti v svoj vrticek. Veselje priteguje, je nalezljivo, veselje sprasuje vest in privlaci, vse dela lepse in usmerja k visjim ciljem. Veselje je dobro torej ze za psihicno in telesno pocutje. Kaj sele za duhovno stanje posamezikove duse.

V Jezusovem srcu. 

“Veselje je znak srca, ki zelo mocno ljubi Boga”, je rekla sveta Marija Dominika Mazzarello. Veselje je sad tudi duhovnega prizadevanja. Pred casom mi je pisalo neko dekle in dejalo, da ni nikdar vesela. Vprasala me je kaj naj stori? Hm, kaj naj ji odgovorim? Tri stvari za zacetek:

-          Najprej se odpovej slabim razvadam, odpovej se Zlu. Prisluhni kaj te v notranjosti, v vesti priteguje k dobremu in stori tisto dobro.  Nikoli se ne navelicaj delati dobro, naj to postane tvoja navada, tako kot tvoja obleka, obšel, ali druge dnevne obveznosti... Moli takole: “prosim te dobri Jezus, poslji mi tvojega Duha dobrote, veselja, pozitivnega pogleda in daj mi moci, da bom vedno sledila njegovim vzgibom”.


Veselite se!


-        Druga naloga ali navada, ki si jo je dobro pridobiti je obcudovanje ali cudenje. Opazuj kako potujejo oblaki po nebu, kako vrabcek leta iz veje na vejo, kako se marjetica prikloni proti tlem. V tebi se bo ob vsakem takem preprostem trenutku prebudilo veselje nad vsem zivim, nad lepoto, nad tem, kako je nas svet cudovito ustvarjen. Ce ze v naravi najdemo toliko lepega, kaj lahko odkrijemo v ljudeh. Clovek je krona stvarstva. Iz obcudovanja pa se tako spontano rodi zahvaljevanje. Ko se znam zahvaliti in priznati nekaj kar je lepo, enkratno, ustvarjalno, nagovarjajoce ... se obrnem od mene in dam prostor v bratu, sestri, otroku, starejsemu, drugemu...


-       Potem se vsaj enkrat na dan iskreno nasmej sebi in svojim nerodnostim. To zna tako razbremeniti in olajsati sicer morece in neprijetne situacije. Smejati se brez obtozevanja, zasmehovanja. Nauciti se smejati tako je tudi vaja v resnici. In resnica osvobaja ter dela cloveka polnega miru.

Skupnost inspektorialne hise.

Danes me je navdusil v evangeliju Janez Krstnik. Ljudje so ga nestrpno sprasevali kdo je, ali je morda Elija, ali je on Odresenik in tako naprej.
Ampak Janez Krstnik ni zelel govoriti o sebi. Zelel je govoriti in pricevati o Luci, ki prihaja. Marija Dominika Mazzarello je nekoc dejala: “ne govorite nic o sebi, govorite malo o drugih in govorite pogosto z Bogom”! In kar je bilo za Janeza Krstnika najvecje veselje, kar ga je stalo tudi zivljenja je bilo pripravljati pot Luci, pripravljati Jezusov prihod. Z Janezom delim veselje pricevanja za Gospoda. Moje najvecje veselje je govoriti o Luci, je pricevati o Njem, se vecje veselje pa je biti in se osebno pogovarjati z Njim.

Priceval zate bom!


Pri nas je sedaj cas veselja in praznovanja. Veliko je razlogov. Najprej je tu cas zakljucevanja solskega in akademskega leta, cas duhovniskih posvecenj. Vsak konec tedna se odpravimo v drug kraj province São Paola. Salezijanci imajo letos stiri novomasnike v tej inspektoriji. Potem se veselimo ker v skupnosti praznujemo dan hvaleznosti in nenazadnje se veselimo, ker je nasa predstojnica prav na nedeljo Gaudete objavila seznam premestitev in torej novo sestavo lokalnih skupnosti. Sprejeti Gospoda, ki prihaja tudi po tej poti je duhovna vaja v veselju, za mnoge sestre. Sama se iskreno veselim povabila k sluzenju v skupnosti Zavoda Karmelske Matere Bozje. To je prva hisa sester HMP v Braziliji in je pred nedavnim praznovala 120 letnico. Odhajam torej k izvirom, k tradiciji. Malo me je presenetilo, ampak moj Gospod je tudi Gospod presenecenj. V Zavodu je dnevno navzocih cez 500 gojencev, moja glavna skrb pa bo pastorala mladih, ki se zbirajo v stevilnih skupinah. Prva opora ob Gospodu bo sestrska skupnost, ki se me veseli in pricakuje in tudi sama se je veselim.

 
s. Helena in s. Nilza, s sopkom hvaleznosti.


Na posvecenju salezijanca p. Rafaela.

Moja skupnost, kjer nastopim sluzenje koncem januarja.
Colegio do Carmo v Guaratingueta.

petek, 12. december 2014

Magnificat

V imenu Gospoda Jezusa povelicujem


V Tvojem imenu se odpravljam v nov dan.

V Tvojem imenu diham in slavim, da sem.

V Tvojem imenu s psalmi in molitvami prosim za ves svet.

V Tvojem imenu obcudujem in se veselim vsega, kar mi je pripravil dan.

V Tvojem imenu se v skupnosti posvecujem in te prosim: daj mi duse, drugo vzemi.

V Tvojem imenu blagoslavljam otroke, mlade, moze in zene, ostarele, gresnike in svetnike.

V Tvojem imenu tolazim objokano oko in vlivam upanje vsem, ki so na tleh.

V Tvojem imenu jokam, ko je tezko, odpuscam, ko boli, se darujem, ko tisina govori.

V Tvojem imenu si umazem roke, ko ubog in umazan ob cesti zdi in po dostojanstvu hlepi.

V Tvojem imenu izrecem resnico za svet, kjer vse narobe se zdi in clovek vec nima moci.

V Tvojem imenu, zivim zapoved veselja in oznanjam  naj se dela dobro, dokler smo na svetu.

V Tvojem imenu vse Mariji zaupam, ki kraljica je cloveskih src in vseh rodov pomocnica.

V Tvojem imenu zaprem oci in se s teboj v vecni ljubezni v eno zdruzim do konca dni.


Spisano na praznik Nase Gospe iz Guadalupeja - zavetnice Latinske Amerike
San Paulo ~ 12. 12. 2014



Em nome do Senhor Jesus magnificando


Em teu nome início um novo dia.

Em teu nome respiro e louvo pelo que eu sou.

Em teu nome, com salmos e orações peço por todo o mundo.

Em teu nome admiro e me alegro por tudo o que este dia me oferecerá.

Em teu nome me santifico na comunidade e te peço: da mihi animas, coetera tolle.

Em teu nome abençoo crianças, jovens, homens e mulheres, os idosos, os pecadores e os santos.

Em teu nome conforto os olhos que choram e trago esperança a todos os que estão no chão.

Em teu nome choro quando é difícil, perdoo quando dói, me sacrifico, quando o silêncio fala.

Em teu nome sujo as mãos quando encontro um pobre na rua que deseja somente a dignidade.

Em teu nome anuncio a verdade a um mundo onde tudo parece errado, e o homem não tem mais poder.

Em teu nome vivo o mandamento da alegria e me proponho a trabalhar bem, enquanto estou no mundo.

Em teu nome eu confio tudo a Maria, que é a rainha dos corações e auxiliadora de todas as gerações.

Em teu nome fecho meus olhos e permaneço contigo, no amor eterno unida até o fim.


Escrevei na festa do Nossa Senhora de Guadalupe ~ padroeira da America Latina.
São Paulo ~ 12. 12. 2014



ponedeljek, 08. december 2014

V maternici Oratorija

Oratorij je dom, sola, zupnija em dvorisce. 

Stal je tam ze zgodaj zjutraj. Stisnjen v kot nogometnih vrat, zgolj v srajcki s kratkimi rokavi. Na tleh je lezala solska torba. Gledal je v TLA em z desno nogo brcal kamencke na drugo stran igrisca. Kako da je prav dinamarqueses fantic prisel tako zgodaj v solo? Ena za drugo smo odhajale iz Kapele proti obednici. Tisino Tão pocasi naseljevali prvi pozdravi. Solsko osebje je prihajalo, cistilke Tão zacele pometati dvorisce, tudi telefon se je ze oglasil. Pa Fantic je se vedno stal na istem mestu em vznemirjal moje srce.

V Oratoriju Zavoda Svete Ines. Foto: MAK

Kako je ime mu? ZDI se mi zaskrbljen, VEM, da je za solarji teden preizkusnih testov. Ali je morda Bolan? Kaj pa ce je v njegovi druzini narobe Kaj? Ali pa dinamarqueses bil bi rad preprosto prvi na igriscu, dopoldne je namrec na urniku solska olimpijada. Si pogovora zeli? Tile Vsi in se vsaj  tisoc hipotez mi je okupiralo misli, ko se je fanticu priblizala s. Nilza em ga materinsko pogladila po glavi em ga objela cez rame. Pozornost, besedica na uho em decek je ze hitel k zabojniku z zogami em veselo zacel metati na kos. Razigranost se je vrnila na njegov obraz em v oceh se mu je zaiskrilo. Skrivoma je opazoval, ce sestra vidi, da je sla zoga kos v em se v trenutku pocutil velika zvezda na prostranem igriscu. Ljubljen, opazen, Vreden. Pa naj mu bo ime Jernej Garelli. Prvi decek, ki ga je Janez Bosko srecal v zakristiji Cerkve sv. Franciska Asiskega em tega od srecanja dalje se je vse zacelo. Takrat se je rodil Oratorij.

Kakor Don Bosko z mladimi za Mlade. Vezilo de 2015.

Oratorij: dom, sola, dvorisce, Cerkev. Oratorij je prostor srecanja, je za NAS Sestre HMP em sobrate SDB Teoloski prostor srecanja z Bogom preko mladih. Ce ne Bomo oratorijskega srca imeli, ne Bomo rodovitni. Ne Bomo duhovne matere em ocetje duhovni. Em mladi tvegajo nevarnost, da ostanejo sirote, da ostanejo brez Boga. Kdo bo spregovoril jim o Njem, dinamarqueses kje ga lahko srecajo, kaksnega Boga iscejo, ali iscejo ga, ali potrebujejo ga ga ali em preko NAS lahko najdejo?

V Zavodski kapeli med obhajanjem Evharistije na dan hvaleznosti inspektorialne. 

Ko stojim v osrcju Zavoda svete Ines je ena noga na sportnem igriscu, podobo druga pod mogocno Arkado s Janeza Boska. Roka se naslanja na vodjak, ki spominja na tistega, ki je pred kapelo morneskega zavoda. Maternica! Ja, maternica. Oratorij v tej inspektorialni hisi je kakor maternica v telesu zene. Oratorij je v osrcju hise. Faca njega se Orgulho skozi vhod glavni, vanj pa spusti ali po levem ali desnem stopniscu. S treh strani ga obkrozajo Siroki hodniki arkadni, na Severní strani je kip Marije Pomocnice, na Juzni svete pa podoba Marije dominike Mazzarello. Od tod se lahko vedno vstopi v odprto kapelo z Najsvetejsim ali v solske ProStore, na strani Juzni Tão prostori sestrske skupnosti.

Zbrane Sestre inspektorije BSP ob predajanju vsebin VZ.

Solarji em dijaki pri NAS te dni zakljucujejo solsko leto. Srednjesolci Tão zakljucili maturo em odhajajo na fakultete. Zapuscajo oratorijsko maternico em odhajajo v svet. Spremlja jih materinska sestrska skrb. Mnogi ostajajo povezani. Kakor nekdanji gojenci s katerimi smo proslavili Praznik Brezmadezne em Ustanovitev Oratorija. Nasa hisa, nasa skupnost je tisti Vecer okusila Kako je biti dinamarqueses dom mladimi z, ki evangelizira. Dom, kjer droga drugemu pripovedujemo svojo izkusnjo srecanja z Bogom. Em pred njim smo vsi otroci. Kajti ce ne postanemo, kakor otroci, ne moremo vstopiti v Bozje kraljestvo.

Na Praznik Brezmadezne v molitvi mladimi Skupni z. 

Marija Brezmadezna Pomocnica, Prosi za NAS!

nedelja, 30. november 2014

Deset adventnih zapovedi


Odpri vrata svojega srca
Gospod se sklanja in prihaja, zeli ostati med nami. Zeli biti pri tebi. Od nekdaj. Je Bog, ki zeli vzpostviti dialog s teboj, zavezo prijateljstva, ponuja ti resenje. Ne zapri vrat svojega srca, Bog trka nanje.

Spostuj zakone in pravico
Svetopisemska besedila v casu Adventa usmerjajo pogled v novo prihodnost, v novo nebo in novo zemljo, ki jo obljubja Mesija. Njegov prestol je utemejen na zakonu in pravici, na miru in bratskem sozitju. Bozje kraljestvo je v tem da, “ljubimo usmiljenje, se vadimo v pravicnosti in zivimo v Bozji navzocnosti”.

Bodi cujec in ne raztresen
Kdor pricakuje, naj ostane pozoren, cujec, v pripravljenosti. Poznamo tri Bozje prihode:  bozic, ob koncu sveta in v nasem vsakdanjiku. Potrebno je, da smo bistri – da uporabljamo zdravo pamet, povezani in v sintoniji z Bogom, v njegovi navzocnosti. Razburjenje, hrup, raztresenost nas oddaljujejo od molitve, odvracajo od tisine in tako tudi od cujecnosti. Smo obtezeni in imamo tisoc obveznosti, prevec utrujeni, apaticni in indiferentni do Boga in bliznjega. Cujte, kajti ne veste ne ure ne dneva!

Odvrni se od slabih potov
Advent je cas spreobrnenja. Slaba pota vodijo v pogubo. Cilj, kompas, smer nasega zivljenja je Jezus. Je cas, da izstopimo iz sebe,  "gremo ven", da se odpovemo egoizmu. Advent je cas romanja, priblizajmo se drugim, pristopimo k bratom in setram, priblizajmo se Bogu, ki se nam bliza.

Pripravi se na prihod
Mamica se pripravlja na rojstvo otroka, kuharica pripravlja obede, nevesta se pripravlja na poroko. Vse, kar je pripravljeno ima uspeh. Tudi mi se moramo pripraviti na Bozji prihod, odpovejmo se jezi, ljubosumju, sebicnosti. Pripravimo jasli, da sprejmemo Dete. Pripravimo jasli svojega srca. 

Poslusaj glas, ki te klice
Poslusaj glas, ki te klice. Glas vpijocega v puscavi – glas Janeza Krstnika nas vabi k tisini, k poslusanju, k meditaciji. Glas nas vabi, da bi se na trenutke ustavili, utihniti, obcudovali in plavali proti toku potrosnistva, raztresenosti, hrupu. Advent je cas nekaksne puscave, kjer se lahko Bog na samem sreca s teboj in ti govori na srce!

Rodil se bo otrok
Marija je noseca, spocela je od Svetega Duha in zahvaljujoc svoji veri. Advent nam da misliti na spocetje, na skrb, na spostovanje in varovanje novorojencka, pripravlja nas za velikodusnost sprejemanja zivljenja. Zarodek je eden od nas, je zivo bitje, je otrok. Jezus je bil tudi zarodek in Marija je skrbela zanj.

Ziveti cas, ki ti je podarjen
Advent je poseben cas. Kaj pocnemo z nasim casom? Potrebno je ziveti danes, ta trenutek z intenzivnostjo, zavedanjem in veseljem. Zavejmo se, da cas bezi, zivljenje je kratko, tudi konec bo prisel. Posvetimo nekaj casa sebi, blizjim, posvetimo cas Bogu. Znotraj casa se ustvarja zgodovina in sprejema odresenje.

Obisci ali pojdi na srecanje
Obisk in srecanje sta kot dve stopali, na katerih temelji Adventni cas. Sprejmemo obisk Boga in se v tem znamenju odpravimo na obisk k sosedom, v bolnisnice, v zavode za ostarele, ... Misijon je odvisen od obiskov. Obisk zagotavlja izkusnjo srecanja, vzpostavi dialog, podelitev, pogovor, blizino.

Sodeluj na molitvi devetdnevnice
Ali lahko v tem Adventu iz nasih ulic, blokov, gospodinjstev ustvarimo neko sirso druzino? Izkusili bomo veselje, ki prihaja iz sodelovanja, podelitve in si ustvarili nova prijateljstva. Premagajmo osamljenost, egoizem, zapuscenost in stkimo nove odnose v sozitju med nami in z Bogom. Molitev povezuje.

Povzeto po zapisu g. Orlanda Brandes
nadskofa iz Londrine, Brazilija




sobota, 29. november 2014

Eis-me aqui, Senhor! - Tukaj sem Gospod!

Poljubi in ostani. V oci vstopajo prve podobe, obrazi, usesa polni dinamicna brazilska portugalscina. Ne vem zakaj toda obcasno me spomija na dolenjsko narecje, saj me besede oblikovane s svojimi visokimi in nizkimi skoraj pojocimi toni spominjajo na ocetove dolenjske korenine. Tukaj sem!


Zavod svete Ines, sedez inspektorije BSP.

Notranji del Zavoda, kjer so igrisca in prostori za vec kot 600 solarjev.

Eis-me aqui, Senhor! Eis-me aqui, Senhor!
Pra fazer Tua Vontade, pra viver do Teu Amor.
Eis-me aqui, Senhor!

Tukaj sem, Gospod! Tukaj sem, Gospod!
Da bi izpolnila tvojo voljo, da bom zivela od tvoje ljubezni.
Tukaj sem, Gospod!


Toliko let sem odhajala v misijone, pa sem se po enem ali dveh mesecih vedno vrnila. Zdaj je drugace. Tukaj sem, da ostanem. Da pozenem korenine. In kot bi dejala Mati Mazzarello, da cvetim, kamor me je Gospod zasadil.



Na Ulici Treh rek, 326

V sprejemni sobi inspektorije Sveta Katarina Sienska - São Paolo je takole opisan prihod sester HMP v Brazilijo: “Prva misijonska odprava sester HMP se je iz Italije odpravila leta 1877 in se ustalila v Urugvaju. V letu 1883 so v Brazilijo prispeli prvi salezijanci, natancneje v Niteroi (blizu Ria de Janeira). Devet let za njimi, leta 1892 pa so jim sledile sestre HMP, ki so prisle iz Urugvaja. Z ladjo so priplule v Rio de Janeiro 10. marca 1892 in se od tam odpravile v prve tri hise, ki so jih cakale: v Zavod Karmelske Matere Bozje – Guaratingueta, Zavod Marije Pomocnice v Loreni in Zavod Brezmadeznega spocetja v Pindamonhangaba. Leta 1908 se ustanovi samostojna inspektorija, pred tem pa je pripadala Urugvajski visitatoriji. V tem casu je vrhovna predstojnica Madre Catarina Daghero, prva ispektorica pa postane Madre Emilia Borgna. Danes je v Braziliji devet inspektorij, ki so pognale iz rodovitne trte. Devet poganjkov prerazporejenih po celotni Braziliji z velikodusno ljubeznijo in upanjem prinasajo smisel in veselje mladim, ki so neprecenljiva dediscina zaupana nam od nasih ustanoviteljev Don Boska in Matere Mazzarello”;
  
Tukaj se tudi vi lahko odpravite na duhovno romanje po svetiscu Nase Gospe Aparecide. 

Ob prihodu so mi sestre dale lepo darilo, romanje za prvi konec tedna po dolini Paraiba, kjer so mesta Guaratingueta, Lorena in Pindamonhangaba. To je bilo zgodovinsko, duhovno in predvsem zelo veselo romanje, saj sem se pridruzila skupini novink iz cele Brazilije. Ze prvi vecer smo molile pred podobo Nase Gospe iz Aparecide.

Srecevanja v dolini reke Paraibe. 

Prvi vtisi dobivajo mesto v moji notranjosti, pesmi, ki jih pojemo so drugacne, v sebi nosijo vesel melos,  sprehod po mestni trznici me je popeljal v pestrost in rodovitnost tukajsnje zemlje. V tej brazilski dezeli je vse veliko, prostrano. Ceste v São Paolu tudi do osempasovne, metro v stirih nadstopjih na enem mestu pa zivijo vse narodnosti, rase, stevilne kulture, veroizpovedi in prav lahko pomislim, da je to podoba Nebeskega Jeruzalema, kjer bomo nekoc vsi eno v Gospodu. 

Sprehod po manjsi trznici.

Toda iz sanjarjenja o nebesih me hitro streznijo se druge podobe. Od inspekorialne hise na Rua três Lagos pa do cerkve Marije Pomocnice, kjer imajo svoj center salezijanci me loci le 500 metrov. V tej kratki razdalji lahko vidim velike ekstreme, ki zaznamujejo to dezelo. Od bede, revscine, zasvojenosti, prostitucije na kriziscu do delavnosti, navdusenja za studij ob delu, urejenih druzin, izobrazenih ljudi, mladih polnih elana, pojetnikov in uradnikov. Vse te podobe med prvimi koraki po ulicah najvecje latinske megalópole São Paola. 


Ekstremi Sao Paola.
Vsak dan se mi odpre novo okno, nova izkusnja, v moje zivljenje vstopi nova oseba. To je dragocen cas. Cas sprejemanja in cas zaljubljenosti. Cas, ko se rojeva nekaj novega. Zacenja se moj Advent! Tako in drugace. 


Pozdrav z Don Boskovim srcem.

nedelja, 23. november 2014

Kiss & go

Na rimskem letališču Fiumicino je pred terminali, kjer vstopajo potniki posebno območje za voznike, kjer lahko odložijo potnike in njihovo prtljago. Je brezplačni parkirni prostor, kjer si lahko prav tako brezplačno vzameš voziček za prtljago. Toda čas, ko sme posamezno vozilo biti na tem priviligiranem mestu je omejen na 15 minut. Označen pa je s prijaznim napisom: kiss & go, poljubi & pojdi! Če je ta poljub - beri slovo predolgo sledi kazen v obliki plačilnega naloga po pošti. Vse namreč beležijo čuječe kamere.

Foto: splet

Moji zadnji dnevi so bili v podobnem stilu. Kiss & go. Poljub, nekaj osebnega, gesta, ki si jo deliš le s posebnimi osebami. Zadnji vikend sem preživela v Sloveniji, z družino in med verniki domače župnije. Bilo je časovno kratko, pa vendar duhovno, čustveno in intenzivno doživljanje. Dovolj, da sem se cutila neizmerno blagoslovljena in podprta z blizino in molitvijo najblizjih. Potrdilo se mi je, da bolj kakor časovni razpon šteje globina in iskrenost odnosa, ljubezen vložena v ta odnos. In ljubezen, ki je ukoreninjena v Bogu nikoli ne mine. Tudi razdalja jo ne more zmanjsati. 


Foto: MAK

Sledilo je slovo od rimske skupnosti, od sester, kjer sem se v zadnjem letu mnogo naucila, od katerih sem mnogo prejela in s katerimi sem z veseljem delila dnevne obveznosti, slavila Gospoda in gradila ziv don Boskov spomenik hvaleznosti Mariji. Ucila sem se sprejamanja, poniznosti in valoriziranja kulturne pestrosti in se umescala v mednarodni mozaik, ki ga ima nasa karizma v svetu. Svet je postal moj dom, vsak narod pa je v mojem srcu nasel prostor in zavezo prijateljstva.

V skupnosti zivimo za Boga in mlade, foto: MAK


Toliko dobrih zelja, nasvetov, zahval in opozoril mi je Gospod namenil, da bo zadostovalo do konca zivljenja, da jih udejanjim. V torek, 18. novembra so postale del moje osebne prtljage. Prekooceanski polet je trajal nekaj vec kot deset ur, zracna razdalja med Ljubljano in São Paulom pa se je priblizala 10.000 km. Arrivederci Roma, Zbogom Slovenija, Goodbye Eurpe! Iz zraka sem posiljala blagoslov nad Evropo, ko sem zapuscala Gibraltarsko ozino in se spominjala let prostovoljstva v Afriki, ko sem letela nad pescenim Dakarjem. Kiss & go!


Letalo je zaokrozilo nad Sao Paolom, foto: MAK

Ob meni je sedel prijazen mladenic Bernard. Brazilec s francoskim imenom. Rojen v Parizu, doma pa z Florianopolisa, kamor se je vracal po treh mesecih potovanja po Evropi. Iz spomina sem zacela vleci portugalske besede in mladeniceva prijaznost mi je pomagala, da se mi ni bilo tezko razgovoriti. Bernard, izredno razgledan in bister mi je spregovoril o svojih iskanjih in usmerjenostjo v dobro. Najin klepet me je nehote spomnil na srecanje med Don Boskom in Jernejem Garellijem v zakristiji cerkeve sv. Franciska v Torinu. Don Bosko je od tega srecanja dalje zacel udejanjati bozje povabilo in je ustanovil Oratorij, kjer je za svoje fant dal zivleje do zadnjega diha. Kot Kristus. Ko sem molila brevir je Bernard postrani skilil v besedilo in cutila sem, kako ga zanimajo zapisane besede. Ob slovesu sem mu izrocila spominek in mu zagotovila molitev. Letalo je pristalo. V srcu prijetna toplina, veselje. Blagoslovljena moja dezela Brazilija, v srcu te poljubljam, kakor je ob prihodu v dezelo storil sveti Janez Pavel II.! Tu je zdaj moj dom, to so moji ljudje, moje sosestre, mladi, tu je moja Cerkev, tu me caka moj Gospod in se me veseli Nasa Gospa Aparecida, kraljica brazilskega naroda. Zdaj vstopam v novo obmocje, v novo obdobje. Ne vec kiss & go, temvec, kiss & stay. Poljubi in ostani! 

Kiss & stay, foto: splet