Eis-me aqui, Senhor! - Tukaj sem Gospod!

Poljubi in ostani. V oci vstopajo prve podobe, obrazi, usesa polni dinamicna brazilska portugalscina. Ne vem zakaj toda obcasno me spomija na dolenjsko narecje, saj me besede oblikovane s svojimi visokimi in nizkimi skoraj pojocimi toni spominjajo na ocetove dolenjske korenine. Tukaj sem!

Zavod svete Ines, sedez inspektorije BSP.

Notranji del Zavoda, kjer so igrisca in prostori za vec kot 600 solarjev.

Eis-me aqui, Senhor! Eis-me aqui, Senhor!
Pra fazer Tua Vontade, pra viver do Teu Amor.
Eis-me aqui, Senhor!

Tukaj sem, Gospod! Tukaj sem, Gospod!

Da bi izpolnila tvojo voljo, da bom zivela od tvoje ljubezni.

Tukaj sem, Gospod!

Toliko let sem odhajala v misijone, pa sem se po enem ali dveh mesecih vedno vrnila. Zdaj je drugace. Tukaj sem, da ostanem. Da pozenem korenine. In kot bi dejala Mati Mazzarello, da cvetim, kamor me je Gospod zasadil.

Na Ulici Treh rek, 326

V sprejemni sobi inspektorije Sveta Katarina Sienska - São Paolo je takole opisan prihod sester HMP v Brazilijo: “Prva misijonska odprava sester HMP se je iz Italije odpravila leta 1877 in se ustalila v Urugvaju. V letu 1883 so v Brazilijo prispeli prvi salezijanci, natancneje v Niteroi (blizu Ria de Janeira). Devet let za njimi, leta 1892 pa so jim sledile sestre HMP, ki so prisle iz Urugvaja. Z ladjo so priplule v Rio de Janeiro 10. marca 1892 in se od tam odpravile v prve tri hise, ki so jih cakale: v Zavod Karmelske Matere Bozje – Guaratingueta, Zavod Marije Pomocnice v Loreni in Zavod Brezmadeznega spocetja v Pindamonhangaba. Leta 1908 se ustanovi samostojna inspektorija, pred tem pa je pripadala Urugvajski visitatoriji. V tem casu je vrhovna predstojnica Madre Catarina Daghero, prva ispektorica pa postane Madre Emilia Borgna. Danes je v Braziliji devet inspektorij, ki so pognale iz rodovitne trte. Devet poganjkov prerazporejenih po celotni Braziliji z velikodusno ljubeznijo in upanjem prinasajo smisel in veselje mladim, ki so neprecenljiva dediscina zaupana nam od nasih ustanoviteljev Don Boska in Matere Mazzarello”;

  

Tukaj se tudi vi lahko odpravite na duhovno romanje po svetiscu Nase Gospe Aparecide. 

Ob prihodu so mi sestre dale lepo darilo, romanje za prvi konec tedna po dolini Paraiba, kjer so mesta Guaratingueta, Lorena in Pindamonhangaba. To je bilo zgodovinsko, duhovno in predvsem zelo veselo romanje, saj sem se pridruzila skupini novink iz cele Brazilije. Ze prvi vecer smo molile pred podobo Nase Gospe iz Aparecide.

Srecevanja v dolini reke Paraibe. 

Prvi vtisi dobivajo mesto v moji notranjosti, pesmi, ki jih pojemo so drugacne, v sebi nosijo vesel melos,  sprehod po mestni trznici me je popeljal v pestrost in rodovitnost tukajsnje zemlje. V tej brazilski dezeli je vse veliko, prostrano. Ceste v São Paolu tudi do osempasovne, metro v stirih nadstopjih na enem mestu pa zivijo vse narodnosti, rase, stevilne kulture, veroizpovedi in prav lahko pomislim, da je to podoba Nebeskega Jeruzalema, kjer bomo nekoc vsi eno v Gospodu. 

Sprehod po manjsi trznici.

Toda iz sanjarjenja o nebesih me hitro streznijo se druge podobe. Od inspekorialne hise na Rua três Lagos pa do cerkve Marije Pomocnice, kjer imajo svoj center salezijanci me loci le 500 metrov. V tej kratki razdalji lahko vidim velike ekstreme, ki zaznamujejo to dezelo. Od bede, revscine, zasvojenosti, prostitucije na kriziscu do delavnosti, navdusenja za studij ob delu, urejenih druzin, izobrazenih ljudi, mladih polnih elana, pojetnikov in uradnikov. Vse te podobe med prvimi koraki po ulicah najvecje latinske megalópole São Paola. 

Ekstremi Sao Paola.

Vsak dan se mi odpre novo okno, nova izkusnja, v moje zivljenje vstopi nova oseba. To je dragocen cas. Cas sprejemanja in cas zaljubljenosti. Cas, ko se rojeva nekaj novega. Zacenja se moj Advent! Tako in drugace. 

Pozdrav z Don Boskovim srcem.