četrtek, 17. september 2015

Moj poklon stricu Franciju

Danes se na pokopališču sv. Martina vije procesija in v Duhu se ji pridružujem tudi sama. V naši šoli bomo prav ob tem času sprejeli podobo Marije Romarice in otroci bodo v špalirju, s cvetjem in s pesmijo sprejeli Nebeško Mater. Na trenutke si lahko predstavljam, da bodo taka Nebesa. Jaz in vsi zbrani na tvojem slovesu, stric Franci si nebesa lahko predstavljamo, ti pa, verjamem stojiš na nebeškem pragu in zreš v to nedoumljivo lepoto in srečo. Blagor ti!

Marija Pomagaj, Brezje. Foto: marija.si

Blagor ti, stric Franci, ker si neštetokrat tudi sam poromal k Mariji na Brezje in tam pred njenim obličjem premišljeval o življenjskih nalogah, jo prosil za varstvo in ji izročal vse, ki so ti bili v življenju zaupani in si jih ljubil. Danes ti ni potrebno več klečati pred njeno Milostno podobo, danes je Marija tista, ki ti v Nebeškem Jeruzalemu streže z najžlahtnejšim vinom, saj se veseli ko sprejema k sebi enega od svojih otrok.


Blagor ti, stric Franci, ker si na tisti ledeno mrzli dan, 8. decembra 1974 v takratni župnijski cerkvi sv. Antona, na Brezovici meni in mojemu bratu Janku prižgal krstno svečo.  Postala sva kristjana in ti si v najinem imenu izpovedal vero v Boga. Vero da tudi sam pričakuješ vstajenje (od) mrtvih in življenje v prihodnjem veku. To pričakovanje se danes zate izpolnjuje.


Blagor ti, stric Franci, ker si kot mlad fant hitro stopil na realna tla in z marljivostjo, pridnostjo ter nemalo trme začel graditi dom, ki je to postal, ko si si ustvaril družino. Tvoje roke so bile ustvarjalne, tvoja delavnica pa učilnica za tvoje sinove, nečake in vnuke. Nikjer nisem videla tako urejene in do zadnjega vijaka pospravljene delavnice. Okolica tvojega doma v Žabnici sporoča, da so tvoje roke posnemale Boga Stvarnika in želele svojim ljubljenim nuditi le najlepše.


Blagor ti, stric Franci, ker so tudi tvoje bivanjske dni napolnile preizkušnje, tudi ena najtežjih, kakor je prerani odhod tvojega sina Bojana. Trpljenje je in bo ostalo skrivnost, ti pa si ga nosil dostojanstveno. Nisi ob njem postal zagrenjen ali nesrečen, vse bolj si postajal človeški in se znal v globini srca ganiti. Tvoja zadnja leta te je v skrivnostni ples zapeljala bolezen. Enkrat se je zdelo, da korake vodiš ti, drugič spet ona. Bil si dober plesalec. Ples žalostinke se danes preveša v živahni valček pred Gospodovim obličjem.



Blagor ti, stric Franci, ker si ljubil svojo ženo Sonjo in znal ljubezen sprejeti. Ko sta si pred dobrim letom ob petdeseti obletnici poroke v intimi srca ponovno izrekla poročne zaobljube sta si obljubila, da vaju ne bo nič ločilo. Tudi smrt ne. Kajti, kdor ljubi živi in nikoli ne umre. Njegova ljubezen je združena z Jezusovo. V Jezusovem usmiljenem srcu pa se lahko vedno srečamo. Blagor ti, stric Franci, počivaj v Jezusovem srcu.