Jaslice iz kartona na Sveto noc

Prvic sem jih videla pri stari teti, ko smo jo obiskali in ji voscili lepe praznike. No, pravzaprav ni bila moja teta, ampak tako smo ji rekli. Bila je vedno zelo vesela, kadar smo prisli na obisk. Ze takrat se mi je zdela zelo stara, ampak vedno prijazna, vesela in izpod rozaste rute so ji silili posiveli lasje. Kot nekaj mehanskega je vedno segla v zep predpasnika in iz njega potegnila disece pez bombone. To je bila vstopna tocka in takrat je teta lahko pobozala mojo skustrano glavico.

Tistega zimskega vecera smo ji prisli vosciti za Bozic. Tudi nekaj priboljska je mami pripravila v kosari, saj se tako spodobi je dejala. Ne moremo iti praznih rok. In smo sli. Avto je moral ostati v dolini in po ozki gazi smo prisli do skromne hisice. Na steklu so se lesketale ledene roze in pogled skozenj nam je pricaral toplo izbo. Lesen pod in v kotu pec ob kaeri se je grela teta. Kar naprej, saj je odprto je dejala, kakor, da nas bi pricakovala ze cel cas.

Snezna gaz, foto: splet

Prsketanje lesenih polen v peci in vonj grozdnega caja nas je posedel po klopi. Zadisalo je po flancatih in teta je slovesno odkrila pod servetom skrito orehovo potico. Nastala je tisina, kakor v cerkvi, ko pride tisti sveti trenutek. No, pa zmolimo se k Detecu, preden zarezem v potico in s prstom pokazala na jaslice, ki so bile v bohkovem kotu, tam pod krizem. Figurice so imele ze obledelo barvo, pregibi so bili ze posteno pregibani, vogali pa so izgubili svojo ostrino. Koliko let jih teta ze postavi na ta Sveti vecer si mislim in zahrepenim po njih. Zakaj imamo pri nas doma le drevesce, zalostno pomislim? Dolgocasno. To je nekaj cisto drugega imeti jaslice. Marijo, Jozefa, Jezusa in polen hlev zivine, credo ovck in dva pastirja.

Partir in angel, foto: splet

Sirena policijske patrulje me zdrami. Iz zimske noci se povrnem v vroce poletno popoldne, kjer se po meni lepi tropska vrocina. Cas je da postavim jaslice. Prvic bom praznovala Bozic v vrocem brazilskem poletju. Jaslice, le kaksne. Tudi moje bodo iz kartona. Ko sem se vceraj vracala iz mesta so revezi pobirali zadnje ostanke svoje imovine in jih skrivali od karton pred nevihto. Zaudarjalo je od urina in nakopicene umazanije. Koliko jih je ki zivijo v hisah iz kartona, ki se cez noc prekrijejo z umazanim kosom oblacila in upajo, da se jih bo nekdo usmili in ponudi kaj za vecerjo. Ali nista isto upala Jozef in Marija, ali ni Jezus prvi, ki deli njihov status.

Pastirji se cudijo rojstvu, foto: splet

Jezus prihaja, nebogljen, nezasciten, vsem na oceh, vsakdo se mu lahko pribliza. Prihaja iz visine v najglobljo nizino, da bi nas zdruzil z Ocetom. Pridi in poklekni pred njim na to Sveto noc 2014. Naj bo zaradi ljubezni topel in vesel letosni Bozic. 

Hlev iz kartona, ki varuje bogastvo sveta. Foto: MAK