nedelja, 14. december 2014

Gaudete

Veselite se! Veselje siri srce, siri zile da celo kri lazje zaokrozi po telesu in se clovekovo pocutje zelo izboljsa. Danes poznamo terapije z veseljem. Po bolnisnicah hodijo klovni in bolnike s svojimi potegavscinami skusajo spraviti v smeh. Dobra volja nas nekako odtegne iz zagledanosti vase iz obrnenjosti v svoj vrticek. Veselje priteguje, je nalezljivo, veselje sprasuje vest in privlaci, vse dela lepse in usmerja k visjim ciljem. Veselje je dobro torej ze za psihicno in telesno pocutje. Kaj sele za duhovno stanje posamezikove duse.

V Jezusovem srcu. 

“Veselje je znak srca, ki zelo mocno ljubi Boga”, je rekla sveta Marija Dominika Mazzarello. Veselje je sad tudi duhovnega prizadevanja. Pred casom mi je pisalo neko dekle in dejalo, da ni nikdar vesela. Vprasala me je kaj naj stori? Hm, kaj naj ji odgovorim? Tri stvari za zacetek:

-          Najprej se odpovej slabim razvadam, odpovej se Zlu. Prisluhni kaj te v notranjosti, v vesti priteguje k dobremu in stori tisto dobro.  Nikoli se ne navelicaj delati dobro, naj to postane tvoja navada, tako kot tvoja obleka, obšel, ali druge dnevne obveznosti... Moli takole: “prosim te dobri Jezus, poslji mi tvojega Duha dobrote, veselja, pozitivnega pogleda in daj mi moci, da bom vedno sledila njegovim vzgibom”.


Veselite se!


-        Druga naloga ali navada, ki si jo je dobro pridobiti je obcudovanje ali cudenje. Opazuj kako potujejo oblaki po nebu, kako vrabcek leta iz veje na vejo, kako se marjetica prikloni proti tlem. V tebi se bo ob vsakem takem preprostem trenutku prebudilo veselje nad vsem zivim, nad lepoto, nad tem, kako je nas svet cudovito ustvarjen. Ce ze v naravi najdemo toliko lepega, kaj lahko odkrijemo v ljudeh. Clovek je krona stvarstva. Iz obcudovanja pa se tako spontano rodi zahvaljevanje. Ko se znam zahvaliti in priznati nekaj kar je lepo, enkratno, ustvarjalno, nagovarjajoce ... se obrnem od mene in dam prostor v bratu, sestri, otroku, starejsemu, drugemu...


-       Potem se vsaj enkrat na dan iskreno nasmej sebi in svojim nerodnostim. To zna tako razbremeniti in olajsati sicer morece in neprijetne situacije. Smejati se brez obtozevanja, zasmehovanja. Nauciti se smejati tako je tudi vaja v resnici. In resnica osvobaja ter dela cloveka polnega miru.

Skupnost inspektorialne hise.

Danes me je navdusil v evangeliju Janez Krstnik. Ljudje so ga nestrpno sprasevali kdo je, ali je morda Elija, ali je on Odresenik in tako naprej.
Ampak Janez Krstnik ni zelel govoriti o sebi. Zelel je govoriti in pricevati o Luci, ki prihaja. Marija Dominika Mazzarello je nekoc dejala: “ne govorite nic o sebi, govorite malo o drugih in govorite pogosto z Bogom”! In kar je bilo za Janeza Krstnika najvecje veselje, kar ga je stalo tudi zivljenja je bilo pripravljati pot Luci, pripravljati Jezusov prihod. Z Janezom delim veselje pricevanja za Gospoda. Moje najvecje veselje je govoriti o Luci, je pricevati o Njem, se vecje veselje pa je biti in se osebno pogovarjati z Njim.

Priceval zate bom!


Pri nas je sedaj cas veselja in praznovanja. Veliko je razlogov. Najprej je tu cas zakljucevanja solskega in akademskega leta, cas duhovniskih posvecenj. Vsak konec tedna se odpravimo v drug kraj province São Paola. Salezijanci imajo letos stiri novomasnike v tej inspektoriji. Potem se veselimo ker v skupnosti praznujemo dan hvaleznosti in nenazadnje se veselimo, ker je nasa predstojnica prav na nedeljo Gaudete objavila seznam premestitev in torej novo sestavo lokalnih skupnosti. Sprejeti Gospoda, ki prihaja tudi po tej poti je duhovna vaja v veselju, za mnoge sestre. Sama se iskreno veselim povabila k sluzenju v skupnosti Zavoda Karmelske Matere Bozje. To je prva hisa sester HMP v Braziliji in je pred nedavnim praznovala 120 letnico. Odhajam torej k izvirom, k tradiciji. Malo me je presenetilo, ampak moj Gospod je tudi Gospod presenecenj. V Zavodu je dnevno navzocih cez 500 gojencev, moja glavna skrb pa bo pastorala mladih, ki se zbirajo v stevilnih skupinah. Prva opora ob Gospodu bo sestrska skupnost, ki se me veseli in pricakuje in tudi sama se je veselim.

 
s. Helena in s. Nilza, s sopkom hvaleznosti.


Na posvecenju salezijanca p. Rafaela.

Moja skupnost, kjer nastopim sluzenje koncem januarja.
Colegio do Carmo v Guaratingueta.

Ni komentarjev:

Objavite komentar