Najavil se je

Igrisce je imelo vsaj tri metre visoko zelezno ograjo, pokrito je bilo s streho, da sonce ni tako pripekalo. Zeleno betonsko povrsino, ki je bila ze precej razpokana pa je ocitno motila le moje oci. Mladina se je podila za kosarkarsko zogo in vsaj petkrat jeobroc in stojala v pol ure padel na tla. Prednjacil je mladenic v rumeni majici brez rokavov. Se nikoli nisem pomislila, da se kosarkarski igralec lahko primerja z baletnikom, tako elegantno je Guilherme sprehajal zogo med soigralci in jo posiljal v kos z velikim uspehom. Vsakic, ko je zadel tocko je kar malo sramezljivo pogledal v tla in se urno odpravil v obrambo, ter cakal naslednje priloznosti.

Igra za zivljenje!

Od bozica me loci pet dni, stojim tu ob igriscu in spremljam kosarko. Za Brazilijo bi se spodobil vsaj nogomet, si mislim pri sebi. Razmisljanje o Gospodu, ki prihaja in zeli deliti z nami, z menoj vse kar je cloveskega mi umiri vest, da to zadnjo soboto pred praznikom uclovecenja ne klecim v kapeli, ampak sem na periferiji. V naselju Tiradentes, na zahodnem delu São Paola, kamor smo prisli po tricetrt ure pocasne voznje so se naselili predvsem prisleki iz Ria de Janeira, vecina prebivalcev pa je temnopolta.

Z zogo, ki povezuje v ekipo.

Prislo je vsaj sto otrok iz bliznje favele. Sem in tja si je kdo pripeljal se kaksno navijasko spremstvo in sobotno druzenje se je pricelo. Otroci so bili celo leto vkljuceni v socialni projekt z naslovom “Jasni cilj”, danes pa smo jim pripravili bozicno praznovanje. Organizacija, ki je delala z njimi ima cilj, da otrokom preko sporta pomaga pridobiti vztrajnost in jih spremlja v solskem procesu. Organizacija ni versko opredeljena, zdruzuje pa prostovljce razlicnih opredelitev, starosti, vsem je skupna zelja za pomoc mladim.

Don Bosko na zidu v centru favele.

Tudi sama sem se znasla na navijaski tribuni in se pocasi zapletla v pogovor s Taubato. Takoj zdruziva glasove in se strinjava, da Guilherme igra neverjetno dobro. Taubata mi zaupa, da je decek ves cas postopal po ulici in kadil marihuano. Bi rekli, da je to cisto normalna posledica, saj doma jo kadijo vsi in jo je tudi in. Ko je nekega dne Fabiano po ulicah vabil otroke, da se pridruzijo programu se je odzval in zacel vaditi. Opustil je marihuano in se kmalu vrnil nazaj v solske klopi. Njegove oci nisso vec steklene in ne buljijo v neznano, ampak ima fant jasen cilj, da iz sebe naredi nekaj vrednega.

Jasen cilj in cista igra. 

In Taubata, zakaj si ti danes na tem srecanju, sem postala radovedna. Tudi sama sem vkljucena pri vadbi z mlajsimi, pocasi zacneva pogovor. Zanima me kakso je stanje zivljenja tukajsnjih lçjudi, kaj je najtezje. Takoj me preseneti, ko pove, da je najvecja kriza, da ni druzinske strukture. Vecina otrok je na cesti, v brezdelju, se udinja nasilju ali preprodaji drog, ker nimajo nobene opore doma, ker nimajo vzgoje, ker preprosto nimajo druzine. Ali je oce v alkoholu, ali pa mati ni zrela za materinstvo, zelo malo je takih, ki uspejo pretrgati z druzinsko crno zgodovino. Kaj pa bi pomagalo, da bi se nekdo pobral in dvignil nad to stanje?

Mi das priloznost? 

Taubata mi zacne pripovedovati svojo zgodbo. Pred petimi leti se je zaljubila, porocila in po letu in pol jo je moz prvic pretepel. Skrivala se je, ni hotela priznati pred drugimi, da se to dogaja njej. Zanosila je in mislila, saj se bo vse spremenilo, zdaj imava otroka in on je najina vez, je upala. Nedolgo zatem se je razocaranje ponovilo, in spet in spet, dokler ni postalo stalnica. Mama me je preprosto nekega dne odpeljala skupaj z otrokom. Hvala Bogu imam dobra starsa, imam koga, kjer lahko najdem oporo, pomoc v stiski, druzina je najvec kar clovek ima. Zdaj sem si uredila redno delo, saj sem frizerka in potem imam se nekaj kar mi pomaga. Pojem v zboru, v cerkvi. Pojem Bogu! In ko pojem, mi on da svoj Mir. Tudi ta Bozic mu bom pela in v mojem srcu je prostor zanj. Je prostor za vse otroke z ulice, ki se zelijo izviti iz te doline Zla.

Pojem Bogu!

Jasli so bile postavljene izven mesta Betlehem, na periferiji, v stali. Smrdelo je zivalska krma pa je pikala in bilo je neudobno. Cez spranje je potegnil veter in lesena vrata so skripala, elektrike ni bilo, le smrad petrolejke. Ko pa je noc prisla na polovico svojega teka je Marija v jasli polozila Dete Jezusa. Jasli so pripravljene tudi v Tiradentesu. Jezus jih bo nasel pri Taubati, nasel jih bo pri Guilhermu, kateremu sem za slovo stisnila desnico in mu povedala, da igra tako dobro kot Goran Dragic. Ob moji pohvali so se um zaiskrile oci in ni vec gledal v tla ampak j ele hvalezno ponovil, res mislite, da dobro igram?

In vase jasli, so pripravljene?