Ti si ...

Deckove oci so se z obcutenim zamaknjenjem ozirale v veliko belino na sredini monstrance. Zelene veje so se sibile v pisu vetra, meni pa so deckove oci povedale vse. Stala sem za pevskim zborom in nisem videla na oltarcek, videla pa sem njegove oci in preko me je gledal Jezus. Decek je bil otrok mladostne prijateljice in danes so oni tisti, ki stopajo za nami. Presinilo me je, ko sem se zavedla, da sem ze iz neke druge generacijem khrati pa mi je bilo izjemno lepo, da je med nami vzajmenost. 

Filip, foto: Meta

Je res preteklo ze toliko let, da se smem spominjati kot nekaj oddaljenega svoje otrostvo in mladost. Mislim, da bo res tako. Besede nekoc mojih mladih starsev in njihovi izzivi danes na nek nacin postajajo tudi moje besede, izzivi. Ko ob obiskih druzinskih prijateljev popestujem njihove otroke opazujem, kako so nekateri podobni svojim roditeljem, kako se rod nadaljuje, kako so se uclovecile sanje mnogih. Ko smo se bolj kakor ne zeleni soocali s premagovanjem tezav, resevali velika vprasanja okolice in se pocutili velike, danes ob pogledu nazaj gledamo z veliko vecjo realnostjo. Ideali so ostali, sanje so ostale, pa vendar je zivljenje postalo vse bolj resnicno. Za nekoga, ki je zorel ob izkusnji bolecine, se je naucil soocati tudi s tezkim, za drugega je bila priajteljeva bolecina priloznost za socutje in solidarnost, najde pa se tudi kdo, ki se je popolnoma oddaljil.

Pod planinami, foto: MAK

V soboto sem se vozila pod Karavankami in opazovala skalovje, ki je v vznozju dajalo zavetja mnogim rodovom in iz belih vrsacov posiljalo tudi v poletnih mesecih zaloge vode, da je bilo zivljenje in zemlja rodovitna. Kako trden je nas rod? Kaj ga je v zvestobi ohranjalo, da je vztrajal na tej zemlji? Avto je v Begunjah zavil proti Brezjam in velika vrata bazilike so bila napol odstrta. Pater je ravno pobiral pusco in masnik se je pripravljal, da bo izgovoril besede posvecenja. Pokleknili smo. Slisalo se je scebetanje malckov, ki so nemoteno nadaljevali z otroskim slavljenjem. Duhovnik pa je molil: “Resnično si svet, Gospod, naš Bog, vir vse svetosti. Zato posveti, prosimo, po svojem Duhu te darove, da nam postanejo telo in kri našega Gospoda Jezusa Kristusa”.

Marija Kraljica Slovencev, foto: MAK

Ti si resnicno svet. Ostajas z nami iz roda v rod in nas posvecujes. Danes posvecujes duhovnike za ta rod pod Triglavom, da bo lahko tudi jutri pokleknil pred Teboj in se ob tebi okrepil, napil in opolnomocil za pot v tem tisocletju. 

Ema, foto: MAK