Podobe za debelim steklom vagona
stevilka 7 so se hitro menjale. Vlak je s hitrostjo 172 km na uro v petih urah opravil
z razdaljo med Rimom in Trstom in le se nekaj kilometrov me je locilo od
domovine. Kratek cas, da bi vanj strnila zadnjih deset mesecev, pa vendar dovolj,
da se je v meni spontano ponavljala molitev izvoljenega ljudstva: “spominjaj se
vsega pota, po katerem te je Gospod, tvoj Bog vodil…” v tem casu milosti”. Kam
se vracam? Domov. “ Kje je tvoj dom”? Mi je vprasanje le nekaj dni pred odhodom
zastavila Mati Yvonne. Res, kje sem doma? Tam, kjer je tvoje srce, bi odgovoril
svetopisemski pisec. Srce je dom, kjer so spravljeni zakladi. Zelim si imeti
tako srce, kakor je bilo Don Boskovo: siroko, kakor pescene obale. Nenazadnje sem
tu v mesecu Jezusovega srca, kamor se zatekajo vsi narodi sveta in v njem
najdejo svoj prostor, svojo domovinsko pravico.
Bohinjsko jezero; foto: M. Mezek |
Srcno pritrjujem svetopisemskemu
piscu, hkrati pa vem, da je hisa roditeljev vedno dom mojih zacetkov, od tu
izviram, tu so moje korenine in rada jih imam. Rada te imam Slovenija. Ni bilo
samoumevno, da mi bo pred odhodom cez ocean se enkrat dano oditi domov; k
domacim, k sosestram, k prijateljem. Na kraje, kjer se srce spominja,
podozivlja in crpa iz zgodovine za prihodnost. Tu ni vec isto, kakor je bilo
pred letom dni, ker nas je cas zorel in smo drugi ljudje, kakor smo bili pred
letom dni. Ko me jutranja pot
vodi po Mestnem trgu zagledam smetarja. Se vedno je isti, zvesto
opravlja svoje delo, ob isti uri, kakor sama k masi je on na delu. Isti, pa
vendar drugacen. K Telovski procesiji tokrat
pristopim v domaci zupniji. Ko sem bila sama toliko stara, kakor je danes
necakinja Neza smo hodili z evharisticnim Jezusom cez polja vsaj eno uro. Kraj je
isti, tudi praznik, pot procesije se je spremenila, skrajsala, pa vendar Jezus
je hodil med nami. Spominjaj se…
Telovo, foto: MAK |
Tu sem v mesecu, ko praznujemo
dan drzavnosti in obelezujemo spomin, ko smo razglasili neodvisnost dezele pod
Triglavom. Ni mi vseeno za Slovenijo, ni mi vseeno kdo vodi nase ljudstvo. Ni
mi vseeno kdo ima v rokah moc odlocitve, kdo razporeja skupno bogastvo. Ni mi
vseeno kdo pise zakone in razglasa sodbe v imenu ljudstva. Ni mi vseeno za prihodnost
nasih otrok, mladine, nasih druzin in starejsih. Ni mi vseeno, ker je Slovenija
moja dezela, drzava in domovina. In ta dezela, drzava in domovina je vpeta v
nekaj vec. V to kar kristjani poimenujemo Gospodov odresitveni nacrt. Ne bojte
se! Gospod skrbi. On izpolni
obljubo. Brez njegove volje, nam se las ne pade z glave. On nas bo
priznal pred Ocetom, ce ga bomo mi priznali pred ljudmi. Tako bomo postali
prebivalci vecne domovine, tiste nebeske.
Selivka, foto: splet |
Molitev za domovino
Nebeški Oče, postavil si nas v to lepo domovino, da bi
izpolnili svoje poslanstvo in bili odprti za življenje.
Vendar nas mnoge sile odvračajo od tega; prevečkrat
iščemo sebične koristi in pozabljamo na druge.
Zato Te prosimo za dar skesanosti in spreobrnjenja.
Naj Tvoj Duh zaveje nad možmi in ženami, ki nas
vodijo, da bodo delovali za pravičnost in razvoj
domovine, nam državljanom pa pomagaj,
da bomo odgovorni na svojem mestu in da se bomo
kljub razlikam veselili drug drugega.
Pomagaj nam podpirati mlade, biti blizu družinam in
ostarelim ljudem.
Nauči nas prisluhniti vsem, ki trpijo.
Na priprošnjo nebeške matere Marije se nas usmili,
molitev in post naj bosta naša zaveza s Teboj.
Prosimo Te, podeli nam blagoslov za naše osebno in
skupno življenje.
Amen.
Slovenska zastava, foto: splet |
Ni komentarjev:
Objavite komentar