nedelja, 22. junij 2014

Kje je tvoj dom?



Podobe za debelim steklom vagona stevilka 7 so se hitro menjale. Vlak je s hitrostjo 172 km na uro v petih urah opravil z razdaljo med Rimom in Trstom in le se nekaj kilometrov me je locilo od domovine. Kratek cas, da bi vanj strnila zadnjih deset mesecev, pa vendar dovolj, da se je v meni spontano ponavljala molitev izvoljenega ljudstva: “spominjaj se vsega pota, po katerem te je Gospod, tvoj Bog vodil…” v tem casu milosti”. Kam se vracam? Domov. “ Kje je tvoj dom”? Mi je vprasanje le nekaj dni pred odhodom zastavila Mati Yvonne. Res, kje sem doma? Tam, kjer je tvoje srce, bi odgovoril svetopisemski pisec. Srce je dom, kjer so spravljeni zakladi. Zelim si imeti tako srce, kakor je bilo Don Boskovo: siroko, kakor pescene obale. Nenazadnje sem tu v mesecu Jezusovega srca, kamor se zatekajo vsi narodi sveta in v njem najdejo svoj prostor, svojo domovinsko pravico.

Bohinjsko jezero; foto: M. Mezek

Srcno pritrjujem svetopisemskemu piscu, hkrati pa vem, da je hisa roditeljev vedno dom mojih zacetkov, od tu izviram, tu so moje korenine in rada jih imam. Rada te imam Slovenija. Ni bilo samoumevno, da mi bo pred odhodom cez ocean se enkrat dano oditi domov; k domacim, k sosestram, k prijateljem. Na kraje, kjer se srce spominja, podozivlja in crpa iz zgodovine za prihodnost. Tu ni vec isto, kakor je bilo pred letom dni, ker nas je cas zorel in smo drugi ljudje, kakor smo bili pred letom dni. Ko me jutranja pot vodi po Mestnem trgu zagledam smetarja. Se vedno je isti, zvesto opravlja svoje delo, ob isti uri, kakor sama k masi je on na delu. Isti, pa vendar drugacen. K Telovski procesiji tokrat pristopim v domaci zupniji. Ko sem bila sama toliko stara, kakor je danes necakinja Neza smo hodili z evharisticnim Jezusom cez polja vsaj eno uro. Kraj je isti, tudi praznik, pot procesije se je spremenila, skrajsala, pa vendar Jezus je hodil med nami. Spominjaj se…


Telovo, foto: MAK

Tu sem v mesecu, ko praznujemo dan drzavnosti in obelezujemo spomin, ko smo razglasili neodvisnost dezele pod Triglavom. Ni mi vseeno za Slovenijo, ni mi vseeno kdo vodi nase ljudstvo. Ni mi vseeno kdo ima v rokah moc odlocitve, kdo razporeja skupno bogastvo. Ni mi vseeno kdo pise zakone in razglasa sodbe v imenu ljudstva. Ni mi vseeno za prihodnost nasih otrok, mladine, nasih druzin in starejsih. Ni mi vseeno, ker je Slovenija moja dezela, drzava in domovina. In ta dezela, drzava in domovina je vpeta v nekaj vec. V to kar kristjani poimenujemo Gospodov odresitveni nacrt. Ne bojte se! Gospod skrbi. On izpolni obljubo. Brez njegove volje, nam se las ne pade z glave. On nas bo priznal pred Ocetom, ce ga bomo mi priznali pred ljudmi. Tako bomo postali prebivalci vecne domovine, tiste nebeske.

Selivka, foto: splet



Molitev za domovino

Nebeški Oče, postavil si nas v to lepo domovino, da bi
izpolnili svoje poslanstvo in bili odprti za življenje.
Vendar nas mnoge sile odvračajo od tega; prevečkrat
iščemo sebične koristi in pozabljamo na druge.
Zato Te prosimo za dar skesanosti in spreobrnjenja.
Naj Tvoj Duh zaveje nad možmi in ženami, ki nas
vodijo, da bodo delovali za pravičnost in razvoj
domovine, nam državljanom pa pomagaj,
da bomo odgovorni na svojem mestu in da se bomo
kljub razlikam veselili drug drugega.
Pomagaj nam podpirati mlade, biti blizu družinam in
ostarelim ljudem.
Nauči nas prisluhniti vsem, ki trpijo.
Na priprošnjo nebeške matere Marije se nas usmili,
molitev in post naj bosta naša zaveza s Teboj.
Prosimo Te, podeli nam blagoslov za naše osebno in
skupno življenje.
Amen.


Slovenska zastava, foto: splet

Ni komentarjev:

Objavite komentar