Nova obzorja

Dan pred njenim odhodom me je s. Agnese povabila na sprehod. Nas vrt je nudil obilo sence, da sva se lahko pod krosnjami mogocnih pinov sprehajali tudi v popoldnevu. Te dni se je zakljucil njen tecaj za bodoce formatorje na UPS-u in kovcki so bili ze pripravljeni za vrnitev na Tajsko. V teh treh mesecih se je zgodilo marsikaj, na Tajskem so bili vecmesecni protesti, zdaj pa se je zgodil se vojaski udar in upati je, da bodo v Bangkoku kmalu imeli moznost novih volitev. Tako je bila politika med najinim pogovorom kar obsezna tema. Od tam naju je popeljalo v njihove skupnosti, sole, med mlade, govorili sva o delu, ki jo caka. Beseda je tekla o budisticnih dekletih, ki spejemajo krscansko vzgojo v njihovih solah in o poti, ki jo nekdo prehodi, ko sprejme vero v Jezusa. To je bila zame prvovrstna priprava na blizajoci se izpit “Krscanstvo in religije – teologije dialoga”. Zopet sem z mislimi zaplavala v tiste brezmejne sirjave, kamor se je razsiril Jezusov Evangelij, kamor so ga ponesli njegovi ucenci, vse do skrajnih mej sveta.

Via Appia antica, foto: MAK

S. Agnese mi je za spomin pustila se eno besedo, ki je prisla tako med vrsticami mnogih izrecenih besed, vendar je bila edinstvena, osebna. Jutri odpotuje in malo je moznosti, da se bova se kdaj srecali. Toda beseda ostane, ker se je uclovecila s tem kar ta sestra je in zivi in me je s svojo avtoriteto nagovorila. Izgovorjena v nekem izbranem trenutku je osvojila moje bitje in mi odprla neko obzorje, ki je do zdaj bilo zastrto.

Nekako tako si predstavljam je bilo obzorje neba siroko odprto za enajstere, ki jih je Jezus povabil na goro. Tam jim je izrekel svojo zadnjo besedo. Svoje narocilo ali testament: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« In so sli. Narocilo me mocno spominja na besede Stvarnika izrecene Evi in Adamu: »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji!« Kakor clovestvo ob svojih zacetkih se tudi Jezusova skupnost siri, ker je med njimi Ljubezen, edina vez, ki lahko stori, da je obzorje vedno siroko odprto. Bozja ljubezen je ganila toliko pricevalcev, misijonarjev, ki so jo ponesli do skrajnih mej, do skrajnih obzorij zemlje, ker za Ljubezen nihce ni predalec.

Kip Kristusa Odresenika nad Rio de Janeirom, foto: splet

Danes so nasa obzorja doseganja clovekove duse tudi sredstva druzbenega obvescanja. Neki manjsi del clovestva ze zivi v “digital – age” in cloveka lahko ze poimenujemo “homo – interneticus”, pa vendar tudi preko omrezij clovek sporoca cloveku to kar on sam je. Edini smisel interneta in casa, ki ga prezivim na njem je, da vsakemu kliku dam smisel, dam vsebino. Angleski antropolog Robin Dunbar je raziskoval razvoj socialnih stikov med zivalskimi primati in kako so zmozni ohranjati ter vzdrzevati stike. Zivalski samec se je kot v sprirali gibal med 7 do 10 primerki svoje vrste. Ko je rezultate kasneje primerjal s clovesko vrsto je odkril, da cloveski posameznik zmore vzdrzevati na neki povprecni ravni med 100 do 200 odnosov. Ko pa se tice za tiste res osebne stike se “Dunbar stevilo” tudi pri cloveku omeji na 5 do najvec 15 posameznikov. Ko boste danes zajadrali na net vedite, da se pravi prijatelj ne nahaja na drugi strani mreze, ampak lahko ze v sosednji sobi. Povabite ga na sprehod, v naravo, ki ima cudovite barve, zvoke, kjer ze disi po gozdnih jagodah. Pletite pristne odnose in te izkusnje vam bodo dale tisto vsebino, ki bo imela pravo tezo tudi na sirnem oceanu medmrezja.

"Splet ... ponuja brezmejne možnosti za srečanja in solidarnost". Papez Francisek