Don Bosko na Sambodromu

Dan, ali bolje rečeno noč pred pepelnico sem preživela na Sambodromu v São Paulu. Kaj je sambodrom? Je dolga ravna pista, kakih 500 ali več metrov, na levi in desni pa se v višino pnejo tribune. Hkrati je to prizorišče, kjer se odvijajo nastopi različnih šol sambe, posebaj je zato privlačen prav pustni teden. Najprej sem bila tradicionalno skeptična, priznam s kar precejšnim predsodkom o brazilskem karnevalu, na koncu pa sem o njem dobila novo podobo, malo bolj realno. Še enkrat sem vstopila v šolo: “ne sodi, preden se sam ne prepričaš”. Danes vem, da se brazilskemu karnevalu dela krivica, če ga zožimo na nastope napol golih deklet ali na hrupne ritme brazilske sambe. To sploh ni res, njegovo tradicijo lahko primerjam s slovenskimi folklornimi plesi, umetelnostjo narodnih noš in temu pridam še izvirnost potujočega gledališča.

Vstopna scena s prikazom Janezovih sanj pri devetih letih. 

Priznam na Sambodrom me je pripejal Don Bosko. Danes je bil zadnji dan, ko so se predstavljale pravzaprav bolj amaterske – ljubiteljske skupine. Zato so bile tribune bolj prazne, vstopnice brezplačne, povrhu pa je vseskozi padal tako željeni dež. Med njimi je bila tudi Don Boskova šola sambe iz Itaquere. Njen voditelj je salezijanski misijonar iz Španije Don Rosalvino, ki je hkrati tudi ravnatelj velikega socilanega centra v Itaqueri, na periferiji São Paula. Skupaj s salezijanci pri animaciji centra in župnije sodelujejo tudi sestre HMP. V sam nastop na karnevalu je bila praktično vključena celotna župnijska skupnost, salezijanci, sestre, novinke in kandidatinje, mladi iz socialnega centra, da bi omogočili res veličastno predstavitev pa smo se v sprevod vključili tudi člani Salezijanske družine iz celotne province São Paula. Sprevod po Sambodromu je trajal 45 minut in je vključeval blizu tisoč nastopajočih. Na vrsto smo prišli šele ob 4.30 jutranji uri.

Prva premikajoca scena: Marija Pomocnica 

In tema? Seveda dvestoletnica Don Boskovega rojstva. “Don Bosko: 200 let ljubezni do bližnjega ... darilo za svet”. Postavitev je zahtevala veliko ur priprav. Najprej napisati glasbo in besedilo, sestaviti koreografijo, sešiti kostume in pripraviti scensko postavitev tako imenovanih blokov, sevede pa tudi izdelati premikajoče se kulise. Izziv, predvsem pa odlična možnost evangelizacije mladih in spodbujanje njihovega protagonizma.

Vstopamo v Postni čas, v petek bomo po naših skupnostih molili Križev pot. Vsako jutro ob 5.30 uri in zvečer ob 19. uri. Ne v cerkvi, na ulicah, med hišami, med ljudmi. Cerkev, ki gre ven, ki želi biti med ljudmi in jim služiti.

Don Boskove sanje o tehtnici

Don Bosko je vzgajal preko igre in športa. 

Don Bosko rokohitrec in zabavljač. 

Don Bosko se v mladih letih preživlja, tako da dela kot krojač. 

Don Bosko je vajenec tudi pri čevljarju.

Don Bosko duhovnik in vzgojni preventivni sistem: vera, razum, dobrotljivost. 

Vse je naredila ona - Marija Pomočnica. 

Kaj bi bil oratorij brez glasbe?

Janez Bosko kot rokohitrec. 

To je zadnje premično vozilo na čast salezijancu, don Rosalvinu.

S skupino učiteljic iz Coligio Do Carmo.