ki znajo hoditi kot vile,
zemlja lahko zadiha
pod njihovimi rahlimi stopali.
Blagor ženskam,
ki znajo zaslutiti nevarnost,
izginiti v temi,
da jih sovražnik ne najde.
Blagor ženskam,
ki živijo v žitnem polju
in žanjejo dobre misli za kruh,
ki tolaži človeška srca.
Blagor ženskam,
ki znajo biti selivke,
ko postane zrak strupen,
krenejo na jug in rodijo na varnem.
Blagor ženskam,
z zdravilnim glasom prepevajo,
neustrašene zibljejo življenje,
v nežnih trebuhih,
kot tople marelice v poletni zarji.
Blagor ženskam,
ki se spuščajo v goreča brezna
in se vračajo v ožganih krilih,
z otročiči v naročju,
s sporočilom o rešenem svetu.
Blagor ženskam,
ki ne umrejo,
samo izginejo kot kruh na mizi.
Nenadoma ga zmanjka
in nihče od živih ni ostal lačen.
Alenka
Rebula
Ni komentarjev:
Objavite komentar