Dober ulov

Sol je dišala v zraku in dolge alge so se mi zapletale med stopali. Iz preprostih natikačev mi je voda izpirala pesek in masirala podplate, kako prijetno. Kričanje galebov in njihovo kroženje v zraku je napovedovalo, da prihaja bogat ulov na peščeno obalo. Žene so že pripravljene v vrsti, na glavah imajo oprtane plastične posode, da bodo ločile ulov; potrebno bo razločiti med sardelami, ribami in morskimi sadeži. Kar zahtevno delo. Žene bodo ribe očistile in jih potem odpeljale na tržnice po mestu.

Na obali Cacuaca.

Ta močna podoba iz angolskega ribiškega mesta Cacuaco mi bo vedno ostala v srcu. Spremlja me. Tudi danes mi je spregovorila, ko sem gledala kako Jezus v Galileji kliče svoje učence. Kliče jih po imenu. In jih izbira. Izbere določene. Previdno, kakor so žene ločevale med seboj ulov, tako Jezus izbira svoje učence.

Ulov. Foto: splet

Jutri v Angolo na misijonsko poslanstvo potuje moja sosestra Idalina Mareco. Jezus jo je poklical, prav na obali paraguajskega Gran Chaca in jo pošilja sedaj na obalo angolskega Cacuaca. Precejšnja sprememba jo čaka, toda Gospod je isti, srečevala ga bo na temnih obrazih prijaznih angolcev.

s. Idalina Mareco odhaja v Angolo. foto: Yo Mi Ho

Odpravlja se k njim, kakor sveti Pavel, ki je prehodil krščanske skupnosti in prinašal veselo vest o Poti. Kakor so v São Paulo oznanilo o Gospodu prinesli jezuitski misijonarji, natančno pred 461. leti. Patra Manuel da Nóbrega in José de Anchieta sta ustanovila prvi jezuitski kolegij, z namenom, da bi vzgajala tukajšnje domorodce. Na dvorišče pred Kolegijem sta zasadila velik križ, ta prostor je danes tako imenovana točka nič Sao Paola. Okoli tega križa je nastala majhna naselbina, ki se je razširila v vas, v mesto in je danes megalopola Latinske Amerike. 

Dvorišče jezuitskega kolegija v Sao Paulu danes. Foto: splet

Čestitke São Paulo, čestitke Idalina, predvsem pa molitve, ki naj spremljajo misijonsko razsežnost Cerkve danes.