Postavi se v vrsto

Steklena stavba je vase vpijala sončne zarke in jih pošiljala na betonsko ploščad predse. Na ploščadi pa se je vila dolga vrsta ljudi. Nekateri v najlepših oblekah, drugi, teh je bilo največ pa v sila preprostih,ti zadnji so prišli semkaj iskat boljše možnosti zase, za svojo družino. Na vrhu stavbe se je daleč naokrog videl napis: POLICIA FEDERAL. Vsakdo, ki ni turist in je prišel v deželo več kakor za dva meseca se mora postaviti v zdaj že znamenito vrsto pred Policio federal. Da ga popišejo, poslikajo, vzamejo prstne odtise in mu izdajo dovoljenje za bivanje in s tem določene pravice začasnega prebivalca Federativne Republike Brazilije. 

Dilma Rousseff je na prvega januarja 2015 pricela drugi predsedniski mandat.

In čakalna vrsta se zna zgoditi tudi cel dan. In se je zgodila prav za cel dan. Spomnim se, da sem bila v podobni vrsti celih 13 ur le, ko sem šla v Baziliko sv. Petra pokropit papeža Janeza Pavla. Tokratni cilj čakanja je bil druge narave. Pa je bil vseeno zame ta dan izjemen. Navkljub vročini, nekajkatnim vzgibom jadikovanja in celo jeze, kako bi to vrsto lahko bolje organizirali sem se veliko naučila. Biti v vrsti s tistimi, ki so praktično zadnji v celici družbe, ki tudi, če ne bi prišli, dežela ne bi čutila nobenega obžalovanja. Vrsta je bila resnično mednarodna, n apalec bi dejala, da nas je bilo vsaj tisoč. Prvi so prišli že ob četrti jutranji uri, da so si zagotovili boljše izhodiščno mesto. Ne bi mogla trditi, da je prednjačila kakšna skupina: med nami so bili korejci in kitajci ter japonci, ki so zastopali vzhod. Potem zelo velika skupina afričanov iz vseh predelov, ne le portugalsko govorečih provinc. No, priznam evropejcev je bilo najmanj. Iz latinoameriških držav pa trenutno prednjači Bolivija, sledijo ji Peru, tudi Argentina iz centralne Amerike tujci prihajajo večinoma iz Haitija.  Brazilija je namreč  najhitreje se razvijajoča dežela južne Amerike in s tem nekakšna obljubljena dežela. 

Srecanje predsednikov BRICS in latinske amerike.

Pomislim, kako je bilo v času, ko se je v Betlehem šel popisovat Jožef s svojo družino. Ali kako je bilo, ko se je v vrsto ob reki Jordan postavil Jezus, da bi se krstil pri Janezu Krstniku. Ja zanimivo, Jezus se je postavil v vrsto. Med navadne ljudi tistega časa, med tiste, ki niso imeli imena in v javnosti nobenega vpliva. Jezus se je pomešal mednje in čakal, stopical korak za korakom. Mesto, kjer je Janez krščeval je tudi geografsko najnižja točka Jordanske planote. Ob prejemu krsta je Oče Jezusu izdal nekakšen osebni dokument. Povedal mu je kdo je Jezus zanj: “Ti si moj ljubljeni sin, nad katerim imam veselje”. Beseda ljubezni, potrditve, ponosa. Kaj pomeni taka osebna izpoved Očeta svojemu Sinu. Ali ste kdaj izrekli podobne besede svoji hčeri ali sinu? Če ne, izrecite jih. In ali slišite, kako vam Oče izreka te besede kot ljubljenemu sinu in hčeri. To je neizbrisen pečat na srce in ta dokument ima neprecenljivo vrednost. Ta osebni dokument ni potrbno podaljševati, ima neomejeno veljavo, v vseh deželah sveta.

Jezusov krst v Jordanu.

Čakalna vrsta pred menoj se je počasi manjšala, prišla sem do uradnikove mize. Začuda imel je prijazen pogled in nič kaj naveličan glas. Pogledal je moje dokumente in pritrdilno pokimal. Sprejeti ste, vse priloge ustrezajo. Pridite prihodnji teden, da vam izdamo osebni dokument za začasno bivanje! No, zame na nek bolj uradniški način izrečene besede sprejetja, dobrodošlice v tuji deželi, nekaj dni pred praznikom Jezusovega krsta. 

Izkrcanje portugalske flote na obali Bahie, leta 1500.