Prijatelj

Tu pri nas je pomlad ze na siroko odprla svoje duri. Sonce ze toplo in velikodusno sije. Opoldne se cuti celo sopara. Nekaj podobnega je bilo tudi v sredo, ko smo se po predavanjih vracale domov. Ker nas je vec se peljemo z minibusom. Tako soferski sedez prevzame nas hisnik. Tokrat sem sedela nekje na sredini. Po dveh zavojih in enem hitrem zaviranju sem v drobovju in glavi zaznala tisto znacilno slabost.  Stisnila sem zobe, se osredotocila na promet pred menoj, toda nic ni pomagalo. Zelela sem si le vrecke, za vsak slucaj. Za hip sem v njej prepoznala varnost.  Se eno zaviranje in telesna tekocina se je preselila v sumeco vrecko. Prvic, drugic in se nekajkrat. Ozracje je napolnil tisti neprijeten vonj.

Takrat pa mi bliznja roka ponudi robec, vodo in zravilno blizino. Neprijeten vonj ni bil ovira, kakor tudi gledati spacen obraz ne. Predsodek, da bi morda ta trenutek raje clovek opravil sam, brez pric jo tudi ni odvrnil od mene. Kako drugace sem se po opravljenem pocutila. Bolecina ni bila v srediscu, ampak blizina, podpora, socutje. Telo je bilo sibko, toda dusa je okusala zarke vstajenja.

Prebujenje, foto: MAK

Kakor bi me hotel Gospod opozoriti in pripraviti na srecanje z Lazarjem. Jezus in Lazar sta bila ne le prijatelja, ampak dobra prijatelja. In nekje pise; dober prijatelj je zlata vreden, kdor ga je nasel, je nasel zaklad. Torej Lazar je bil ze nekaj dni mrtev,  v grobu, tako, da je telo ze oddajalo tisti poseben vonj. Ampak Jezus se je se vedno obotavljal. Zanj cas ni pomemben, On je njegov gospodar. Zanj je pomembna prisotnost. Ko je naslonil dlan na kaminiti grob se je iz srca razjokal, obcutil vso bolecino in ganjenost. Zlahka bi odmaknil skalo, toda prosi za pomoc vse navzoce. Jezus v delo odresenja vkljucje cloveka samega. Ko Lazar pride iz groba jim ukaze naj mu odvijejo povoje. Lazar hodi, saj vstane in gre ven iz groba. V Evangeliju ne pise, toda verjamem, da ga je Jezus objel, svojega dobrega prijatelja.

Kaj je prijatelj pripravljen storiti za prijatelja? Sposoben je stati ob rani (telesni, duhovni, moralni, dusevni, …), ki zaudarja, ki odvraca, ki izkljucuje, ki zapira v grob. Ob tem pa prijatelj klice ven iz groba – izvablja iz teme kar je zivega, dobrega, zdravega. Prijatelj torej vzgaja; vlece ven – educere v latinscini – in je sposoben, kljub lastnim ranam zdraviti in priklicati v zivljenje. Po Jezusovih ranah smo bili ozdravljeni.

Imate takega prijatelja? Ste vi tak prijatelj?