Nedelja Bozjega usmiljena 2014,
dan svetnikov, dobrote ter usmiljenja. Rimske ulice okrog mesta Vatikan so bile
kot ze tolikokrat v zgodovini Cerkve prica iskrene ljubezni ljudskih mnozic do
teh, ki so se s svojim zivljenjem izkazali za svete. In prav ziv spomin,
priporocanje vernikov ter molitev med ljudmi je eden od pokazateljev za
svetost. V srcih ljudi sta bila papeza Janez XXIII. in Janez Pavel II. posebno
mesto.
Tudi v mojem srcu je se kako ziv
spomin na papeza, ki je na svoj rojstni dan poromal v Slovenijo in smo ga
prosili: “Oce potrdi nas v veri”. Janez Dobri pa me je nagovoril v svojem Dnevniku
ter toplih besedah, ki jih je izrekel iz okna svojega domovanja: “Ko se boste
vrnili domov, objemite in pobozajte svoje otroke in jim recite: to je objem, ki
vam ga posilja vas papez”. Milost na milost je bila zame ta nedelja, 27. aprila
2014, ko sem smela od blizu slediti temu velicastnemu slavju.
Po tednu duhovnih vaj smo se v
soboto popoldan vrnile domov, le za toliko, da smo nekatere odlozile prtljago
in si pripravile nekaj toplega za dolgo nocno bdenje. Mediji so nas obvescali
da so ulice preprosto prepljavljene z mnozicami in da je dostop do trga sv.
Petra zelo otezkocen. Pa vendar, nas ni nic ustavilo, tudi dezne kaplje ne.
Hvaleznost je trkala na duri srca za ta dva velika cloveka svetovne zgodovine,
hvaleznost da ju je Bog postavil za krmilo matere Cerkve, hvaleznost za njuno
odprtost Svetemu duhu in spremembam casa. Vecerna bdenja so bila v stevilnih
rimskih cerkvah, srecala so se stevilna gibanja, dekanije, Poljaki so imeli
srecanje na trgu Navona, tudi SMG je imelo molitveno druzabni vecer. Odlocitev,
da vecer in del noci prezivim s sosestrami na ulicah v okolici sv. Petra mi je
dal uvid v lepoto zive Cerkve. Kako zive mi ostajajo podobe, srecanja in
besede, ki smo jih na predvecer izmenjali z ljudmi vsega sveta. “Sestra, moli
prosim za mojo dekle Moniko, da bi se vrnila nazaj v Cerkev”, me je ganjen
prosil Alphonso iz Spanije. Gospa Maria iz brazilskega Ria, me je povabila, da
jo obiscem, ko bom preko Oceana. Skupina skavtov iz Bergama je navduseno
prepevala, odeti v spalne vrece jih ni vznemirjalo, ce smo si zaradi izjemne
gnece kar preko njih utirali por naprej. Dotaknila se me je podoba ene sestrske
skupnosti, ki so se na manjsih stolckih utaborile med mnozico. Pele so, molile
in bile med njimi, z njimi, za njih. Kako lepo in privlacno znamenje! Noc je
bila se dolga, da smo si jo skrajsale smo nasle miren koticek na Borgo
Angelico. Kos kartona, topla odeja, sicer pa mirna in topla noc, v spremstvu
pesmi, tihi molitvi roznega venca in pricakovanju velikega jutra.
Vhod na trg sv. Petra se je odprl
ob pol sesti uri, ni minilo dolgo, ko je bil poln, poln ljudi iz vsega sveta.
Nekaj kvadratnih metrov smo si delili s francozi, poljaki, italjani, cilenci in
kongolenci. Na nas sta s fasade bazilike sv. Petra ze zrla nova svetnika.
Podoba dobrote in podoba usmiljenja. Pred slavjem smo molili rozni venec
Bozjega usmiljenja, vzdusje je bilo zbano, duhovno, velikonocno veselo. Vstopna
procesija skofov, kardinalov se je zakljucila z objemom med papezema Franciskom
in Benediktom. Mnozica je glasno zaploskala. Podoba sodelovanja, podpore,
obcestva je vse nagovorila. Slavje se je zacelo in sicer s petimi litanijami
vseh svetnikov in s tremi prosnjami, ki jih je izrekel prefekt Kongregacije za
zadeve svetnikov; Angelo Amato. Ob koncu tretje prosnje je papez Francisek
izrekel Obrazec kanonizacije in na trgu so zaplapolale pisane zastave, ljudje
so ploskali zbor pa je medtem, ko so k oltarju prinasali relikvije novih
svetnikov intoniral Iubilate Deo, cantate Domino.
Slavje se je nadaljevalo, val
navdusenja pa je iz trga dosegel tudi zbrane po vsej dolzini Via della
Riconciliazione, cez most vse pocez do Trastevera. Sv. Janeza prosita za nas,
prosita za nase druzine, za mladino, za Cerkev in njene pastirje, za Moniko, za
vse tiste namene, ki so mi jih sepetali prejsnji vecer in se dneve pred tem.
Prosita za nase skupnosti, za Vrhovni zbor, za pogum in velikodusnost pri
odlocitvah za zakonsko in posveceno zivljenje, prosita za …
Imamo nova priprosnjika, kakor je
papez Francisek omenil med pridigo je Janez XXII. zgled v predanosti in
odprtosti Svetemu Duhu, Janez Pavel II. pa veliki zagovornik druzin. Obema je
zaupal pripravo na blizajoco se sinodo za druzine. Tomazev vzklik vere: “moj
Gospod in moj Bog”, naj se po nasih ustnicah spremeni v zahvaljevanje in slavljenje za velike reci, ki jih Gospod uresnicuje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar