Zbogom, Mojca!

Stojim pred kipom svetega Jozefa. Vsec mi je kako Jozef ocetovsko skrbno in hkrati nezno stoji za Jezusom. Vsak 19. dan v mesecu je njegov spominski dan. Malo plaho, toda vseeno se mi iz bliznje trate priblizajo tri deklice iz sosednje sole: Lucrezia, Ellena in Nicol. Vsaka od njih je prinesla malo ivanjscico in jo polozila v vazo pred kipom. Bile smo tiho, zatopljene vsaka v svoj svet.

Ko jih takole gledam si predstavljam Zariko. Tako kot one; deklica sedmih let. Zivahna, nasmejana, igriva in velika sreca svojih starsev. Sreca pa se je tistega 17. februarja prevesila v boj za zivljenje. Povabim deklice, da skupaj zmolimo za Zariko. Povem jim, da sta bili Zarika in njena mamica Mojca udelezeni v prometni nesreci. Mamici je srce prenehalo biti, Zarika pa je poskodovana v bolnici. Deklice seveda z vso otrosko svetostjo duse pritegnejo k molitvi. Obljubile so mi, da bodo tudi drugim povedale za Zariko in bodo skupaj molili. Verjamem, da otroske duse premikajo gore in dosezejo Bozje usmiljenje.

Solski zvonec je zabrnel in male molilke so urno stekle nazaj na solsko dvorisce. Ostala sem sama tam pred svetim Jozefom. Pravzaprav ne. Bile sva skupaj z Mojco. Listala sem po zivih spominih najprej na leta, ko sva obe nosili skavtsko rutico Ostrorogega jelena. Ozivele so podobe na skupna srecanja voditeljev, na dogodivscine s taborov, ... na ustvarjanje tabornih majic, na veselje, ko smo delali dobro za druge. Cesa vse se nismo lotili? Tvoje skavtsko ime te dobro opise. Prikupna muci. Cudovito si znala najti poti do otroskih src, ki so bili zbrani v volcjem krdelu. Sledila so leta osamosvajanja, studija, iskanja. Spomnim se kako si se mi s presledki oglasala in vedno navduseno delila svoje uspehe. Kako ponosna si bila na svojega Jozeta in na urejeno druzinsko hiso. Resnicno si me presenetila in zelo razveselila, ko si prisla na moje vecne zaobljube. Nedolgo nazaj si mi napisala kako isces moznost, da bi Zariko pripeljala k Svetopisemskim uricam.

Je res to zdaj preteklost? Je res, da naj o tebi pisem, kot o nekom, ki je bil? Ja. Bila si, med nami teh kratkih 36 let. Zemeljski cas, kronos se je zate dopolnil, v tistem ovinku. Zate je bilo dopolnjeno. Po klicu v zivljenje po starsih, po klicu v zakon z Jozetom, si bila poklicana se v tretje, v vecno zivljenje. Zdaj si v Bozjem kairosu: kjer je vceraj, kakor danes. Ker On je, tudi ti si. In v Bogu se srecamo. Zato Zbogom, draga Mojca!