Nepremagljivo Sonce: Majsko pismo

Mesec maj je v Braziliji eden od jesenskih mesecev. Vsaj na jugu, v okolici São Paula je več deževja in temeperature naročajo najmanj dolge rokave, ob večerih si skuhamo celo čaj. Okna, ki so bila prej na široko odprta pa se v hiši zapro v zgodnjem popoldnevu. Čaplje, po katerih je znana Guaratinguetá so v jatah zapustile mesto in odšle v toplejše kraje. Podobne so romarjem, ki v nezmanjšanem številu romajo v bližnjo Aparecido, da se ob Kraljici brazilskega naroda okrepijo in pripravijo za nadaljne romanje. Pred mesecem dni smo vstopili v triletno pripravo na 300. jubilej, ko se je v reki Paraiba zgodil čudežni ulov in odkrila podoba Naše Gospe Aparecide.

Bele caplje so simbol mesta Guaratinguetá. foto: splet

Mesec maj je mesec materinstva. Mesec, ko se na vseh ravneh izkaže hvaležnost mamam, posvečenim osebam in tistim, ki skrbijo za vzgojo in varujejo življenje. Kdor ljubi neguje in kdor neguje ljubi. Kdor ljubi streže in kdor streže, ljubi. To so naše mame in to je Nebeška Mati Marija. K Mariji, Kraljici je v mesecu maju zazrto mnogotero oko, izrečene številne prošnje in zahvale. Največkrat je molitev solza, ki neustavljivo steče ali tiho klečanje pred podobo Nje, ki pozna človeško stisko ter je v vsem POMOČNICA. “Marija je Mati, ki streže in pomaga”, je bil naslov letošnje devetdnevnice pred praznikom. Komentarje k Don Boskovi molitvi devetdnevnice sva s sodelavcem Luiz Fernandom pripravila kot spodbudo za duhovno rast naše vzgojne skupnosti.

Podoba Marije Pomocnice. Foto: Carmo

Devet dni zapored je bila prva polovica šolske ure namenjena prav tej pobožnosti. Vrhunec pa smo praznovali v petek zjutraj z mašo in popoldne s procesijo Marijinega kipa po mestnem centru Guaratinguetá. Posebnost je gotovo Kronanje Marije, ki se je za dijake zadnjega letnika odvilo na šolskem igrišču ob koncu maše in za šolarje, ob zaključku procesije. Obakrat izbrano dekle in fant ob dovršeni koreografiji, petju in plesu nadeneta Mariji in Jezusu na glavo krono iz cvetlic. Vsi se izročimo pod Njeno varstvo in prosimo za pomoč, mir, složnost v naših družinah, državi in svetu. To je trenutek, ko se nanj pripravlja z vso restnostjo in preide v ganjenost tudi tistih fantov, ki prej navidez ne kažejo zanimanja. Do konca meseca smo vsi iz vzgojne skupnosti povabljeni, da pišemo pismo Mariji, v njem ji bo vsak izročil svoje najgloblje želje in hrepenenja ter jo prosil za posebno milost, tudi dobrih sklepov in obljub ne bomo izpustili. V zadnjih majskih dnevih se bo zgodil obred zažiganja teh pisem in dim bo v nebo ponesel vsebino naših molitev, z upanjem na uslišanje.

Dijaka neseta krone iz cvetlic. Foto: Carmo

Navdušuje me kako je brazilski narod resnično ustvarjalen in iznajdljiv, da pokaže svojo naklonjenost in ljubezen do Boga, Device Marije in tudi svetnikov, ki so tukaj zelo češčeni. Med priljubljenost gotovo spadata tudi sv. Marija Dominika in Janez Bosko. Poleg praznikov, molitev, devetdnevnic, procesij in nabožnih predmetov se ta priljubljenost prelije v vsakdanje življenje tako, da so svetniki pogosto natisnjeni na majicah, polepljeni na avtomobilih, da se po njih imenujejo ulice, trgi, šole, trgovine, restavracije, pekarne, nogometni klubi, frizerski saloni in ne boste verjeli, da naše avtomobile servisirajo v Atomehanični delavnici “Dom Bosco”. Do danes pa poznam najmanj deset fantov in mož, ki jim je ime João Bosco.

Na procesiji, skozi mesto. Foto: Carmo

Naj nam vse to pomaga, da bomo v vsakdanu bolj sveti in s tem bolj človeški. Današnji Binkoštni praznik se čudovito ujema z Marijo, z njo, ki jo je od oznanjenja pa do njenega spremstva apostolov, Sveti Duh vedno navdihoval in vodil. Da bi vsako naše dejanje bilo v skladu z navdihom Duha, ki vse prenavlja in oživlja. Zato zaključujem s prošnjo in hkrati molitvijo, ki jo tukaj vsak dan molimo, z vzklikom naše sestre Marije Romero, ki se je takole izročala v dnevnih obveznostih: “Položi svojo roko, moja Kraljica, položi jo pred mojo.”