Francisek in Ferrari

Voziti po rimskih ulicah ni vedno lahko, velikorat je precej nevarno. Kdor je tod ze sukal volan ve, da mora imeti oci na vseh straneh glave. Z vseh strani te obdajajo. Najprej so povsod motoristi, potem so tukaj zelo popularni dvosedi avtomobili, ki se z veliko lahkoto vrinejo v vsako spranjo, sledijo obicajni avtomobili, sem in tja je videti kakega kolesarja, pescev je zelo veliko, navadno so kar v skupinah. In se seveda avtobusi, minibusi, taxisti, trole, in vse kar se za metropolo spodobi.

Cetrtek je bil dan, ko se je bilo potrebno prebiti do Gianicola, v center Rima. Promet nenavadno umirjen, le zakaj? Skupine pescev so se ustavljale, ozirale za necim, ko se mi globoko pod vetrobranskim steklom kombija pojavi predmet obcudovanja – rdeci ferrari. Takoj pomislim na nekatere moje prijatelje, kako jim zastane dih, ko govorijo o tej »konjski vpregi«, s kaksnim obcudovanjem izobesijo zastave na okna, ko se pricnejo dirke. Kaj bi dali, da bi se slikali ob njem, se morda vsedli vanj ali celo zapeljali krog ali dva?

 

Ferrari na rimskih ulicah, foto: MAK

In ta Ferrari mi je bila dobrodosla iztocnica ravno na dan pred praznikom sv. Franciska Saleskega. Tudi on je bil svojevrstni, edinstveni za svoj cas in se dolgo po njem. Francisek je bil »duhovni Ferrari« sestnajstega stoletja. Mnogim se je ustavil korak, ko so se srecali z njim. Bil je tista gonilna sila, ki je prebudila zaspano zenevsko Cerkev, ki je iskala zemeljskih ugodnosti, mnozice mlacnih kristjanov je ugrabil iz rok kalvinistov. Tistim, ki so se pustili »vpreci« njegovi duhovni soli je spremenil zivljenje in jim s svojim vodenjem dal novih smeri. Iz njegove duhovne dediscine se danes napaja tudi salezijanska druzina. 

 

Poslikava v cerkvi sv. Franciska v Valdoccu, foto: Boenzi

Prav od njega je Janez Bosko prevzel geslo: »da mihi animas, caetera tolle« ali »daj mi duse, drugo vzemi«. V svoji sobici v Valdoccu je imel tablico s tem napisom izobesenim na castitljivem mestu. Ko nam je v petek don Joe Boenzi pojasnjeval od kod ta napis, nas je »presenetil«. Francisek ga ni zapisal, niti izrekel. Aaaaaaaaa, ne? Ne. Njegovi duhovni sinovi Oblati Franciska Saleskega zanj se nikoli slisali niso. Ampak, kako? Joe se je v pripravi na doktorat zakopal med knjige in brskal, brskal in izbrskal. V Cammyevih zapisih je nasel opisani dve Franciskovi izkusnji.

Daj mi duse, drugo vzemi. Foto: splet

Prva govori o zenevski duhovscini in neskritem pohlepu po materialnih dobrinah. Duhovniki niso vec iskali resenja dus, temvec le zadovoljstva svojih trebuhov. In Francisek nastopi: s svojo umirjenostjo, ljubeznivostjo in se loti resevanja dus. Znano je kako so se zaradi njegove jasne besede polnile cerkve in ljudje vracali na pota sprave, dobrote in razumevanja.

Druga primera opise Franciskove obiske vec kot 800-tih zupnijskih skupnosti, ki so mu bile zaupane. Le te so bile zelo razprsene, ni jih mogel obiskati ne s kocijo, ne na konju, ampak samo pes. Mnogokrat si je oprtal nahrbtnik in oprt na palico zagrizel v hrib. Kot dobri pastir. Tako je nekega dne prisel v gorsko vasico ravno v trenutku, ko so iz bliznjega prepada povlekli mrtvo telo mladega pastircka. Fantic je odsel v skalovje, da bi resil ovco, ki je zasla, vendar se je kamen odkrusil, on pa je zgrmel v globino. Francisek je daroval pogrebno maso, med njo pa neprestano jokal in jokal. Ko so ga sobratje le vprasali, cemu tako mocno joce jim je dejal, da je danes pokopal dobrega pastirja. Decek je dal svoje zivljenje za tisto kar je najbolj ljubil. Ali ni to zgled in opomin vsem nam, da bi dali do konca nase zivljenje za tiste, ki so nam zaupani? Kaksni pastirji smo, kako in kam vodimo zaupane nam duse?

Don Bosko, pastir mladih je udejanjil geslo "daj mi duse, drugo vzemi". Foto: splet

Francisek besed »daj mi duse, drugo vzemi« res ni izrekel, jih je pa zivel. Zivimo v casu, ko besed ne manjka, manjkajo pa dejanja. Manjka doslednost med izrecenim in storjenim, doslednost med besedo in dejanjem. Francisek je govoril z zivljenjem. Bil je "Ferrari" svojega casa. Eden sam, pa je spremenil duhovni tok Cerkve. Molim, da bi tudi slovenska Cerkev dobila na celu pastirja, ki bi bolj kot govoril, udejanjal Besedo. Vesoljna cerkev takega »Ferraria« s papezem Franciskom ima. 

Papez Francisek, ki disi po ovcah. Foto: splet