Dragi prijatelj v Kristusu, dragi Marinko!

Danes se želim z nekaj skromnimi besedami tudi sama pridružiti praznovanju v domači župniji in ti izreči voščilo in zahvalo ob tvojem jubileju, dragi slavljenec Marinko. Najbrž si pred tem današnjim praznikom večkrat prehodil dragocene spomine, ki so se tkali v domačih Notranjih Goricah? Na tej mehki barjanski zemlji je dozorela tudi tvoja privolitev za duhovništvo.

Bolj, kakor tebe osebno se sama spominjam tvoje družine, tvojih staršev ter brata in sester, s katerimi sem se srečevala v cerkvi. Ti si takrat bil v semenišču in smo te bolj poredko srečali. Se mi je pa ob tem, ko je beseda nanesla nate v notranjosti rojevalo občudovanje do tvoje življenjske izbire in na nek nezaveden način si bil zame velik zgled in pričevalec in v otroških očeh celo pravi junak.

Ko si obhajal novo mašo sem štela 15 let in tisto leto sem prejela zakrament Svete Birme. Bila sem povabljena, da sem stregla na novomašnem slavju. Kot ena najmlajših sem si to štela v velik privilegij. Priznam, na začetku mi je bilo malo nerodno med tvojimi stanovskimi kolegi, saj je bilo prvič, da se je v našem kraju zbralo toliko ljudi iz cerkvenih krogov. Spominjam se kako smo na travniku za tvojo hišo okrasili šotor z brezovimi vejami in kako je dišalo od domačih dobrot. Takrat sem morda prvič doživela da je Cerkev pravzaprav veliko občestvo, živa skupnost bratov in sester, da je Cerkev družina in je lepo biti njen otrok. Na tvojem slavju sem okusila preprostost in sprejetost in zame je bilo to ravno v času, ko sem prestopala iz tiste otroške v zrelejšo mladinsko obdobje. Dragi Marinko, verjamem, da me je dogodek tvoje Nove maše takrat zaznamoval in so milosti tvojega mašniškega posvečenja dosegle tudi moje življenjske poti.

Danes, ko nas od tega milostnega dogodka zate, za našo župnijo, za naš kraj in Cerkev loči 25 let, nanj gotovo gledaš in tudi sama gledam bolj zrelo, tudi manj čustveno in vzhičeno.  Predstavljam si, da je danes v cerkvi manj ljudi in tudi slovesnost po maši bo manj veličastna. Gotovo pa je eno: tvoje srce je večje v ljubezni, ponižnosti in usmiljenju.

Gospod kliče in daje svojo milost, nikoli ne odneha, še manj odreče milost. In tudi danes, v nedeljo 5. julija 2015 Gospod kliče in daje milost. Morda kliče tudi koga izmed tu navzočih, da stopi na Jezusovo pot. Molim zate, da bo Gospod po tebi tudi danes klical in dajal milosti, da boš njegova podoba, da boš njegov pogled, dotik, njegova Beseda. Naj te Nebeška Mati spremlja in varuje pod svojim plaščem.

Duhovnikovo pokrivalo. Foto: MMC