Ko te izprasajo ...

Nekaj dni nazaj me je v postnem nabiralniku cakalo zbirno pismo radeljskih veroukarjev. No, njihova katehistinja s. Elizabeta jim je nalozila nalogo, da napisejo pismo misijonarjem... le to, pa je prislo tudi k meni. Mladi so docakali tudi odgovor.

ZOJA: Mi tukaj smo s tabo v mislih in skupaj z Bogom smo močnejši. Trudimo se in zbiramo znamke, da tudi mi naredimo nekaj dobrega in razveselimo Boga.         

Draga Zoja, prav imas, skupaj smo mocnejsi. Ves kako je pomemben dober zgled, misel, zelja, seveda pa mora vse to prerasti tudi v dejanje in se naprej v nacin zivljenja. Ko se ze kot otrok in kasneje kot mladostnica ucis in delas dobra dejanja to potem preraste v stil zivljenja in postane del tebe. Vsako dobro delo steje, vsaka znamka. Pomembna je ljubezen, ki jo vlozis ali namen s katerim nekaj storis. Ves, da je velik ocean sestavljen iz milijonov kaplic. Veliko dobrega ti zelim!

ANEJ: Upam, da boste še dolgo pomagali bolnim in lačnim ljudem na svetu.      

Dragi Anej, moje trenutno delo je studij, da se dobro pripravim na misijonsko delo. Imam pa reden stik z druzinami, ki so z otroci iz revnih dezel pribezali v Italijo, kjer so si poiskali zatocisce in si tu iscejo novo priloznost. Ko jih vsako soboto obiscem se drug drugega zelo razveselimo. Pokazejo mi kaj vse so se naucili v soli, potem pa mi z veliko nostalgijo pripovedujejo kako je bilo njihovo zivljenje v Afriki, Afganistanu, Siriji, Egiptu. Anej, kjerkoli na svetu lahko srecamo bolne in lacne. Ce bos dovolj pozoren bos tudi v Radljah opazil, da so ljudje »revni«, ker nimajo nikogar, da bi jih na primer obiskal in trpijo osameljnost. Morda v tvojem okolju lahko srecas tudi koga, ki je »lacen« pohvale, ali pa med tvojimi sosolci koga, ki bi si zelel igre s teboj. Tako lahko tudi ti doma postanes misijonar.

MOJCA: Vesela sem, da skrbite za otroke v tujih deželah, da jih zdravite, gradite šole, dajete oblačila in jih učite vere in prosim vas, da še naprej skrbite za njih in jim veliko poveste o Bogu.

Lepa hvala tudi za tvojo podporo Mojca. Predvsem pa misijonarji potrebujemo molitev. Da smo res lahko orodje v Jezusovih rokah. Da lahko pomagamo vsem ljudem, da jim prinasamo upanje, da se cutijo spostovani, ljubljeni in dragoceni v oceh Boga. Imamo najlepse poslanstvo, pripovedovati kaj je Bog storil za nas ljudi. Prosim te, da molis zame in za vse misijonarje, da bomo to znali pripovedovati predvsem z nasim zivljenjem.

URBAN: Kje vse ste že bili? Zelo me zanima kako je biti misijonar?

Dragi Urban, ko bos malo bolj zrastel lahko tudi ti pomagas misijonarjem na misijonih. Postanes lahko misijonski prostovoljec in se tako na samem kraju seznanis z nasim zivljenjem. Najbolj poznam misijone v afriski Angoli in ob atlantski obali Brazilije. Pomembno je, da te za misijonarja poklice Jezus, potem ni pomembeno kje si in kaj delas, saj si na misijonu v Jezusovem imenu.

EVA: Hvala, ker boste rešili cel svet. Rešili boste sirote jim dali bogastvo in jim olepšali dneve.

Vsi misijonarji si moramo na svetu prizadevati, da bi bilo manj revscine, krivic in nasilja, to delamo v Jezusovem imenu, saj je on tisti, ki je ze resil cel svet. Vendar so danes se vedno ljudje, ki delajo krivico, netijo sovrastvo, kopicijo bogastvo zgolj zase. Misijonar poleg molitve in z  oznanjevanjem Evangelija opozarja na trpljenje ljudi in si prizadeva, da bi ga po Jezusovem narocilu zmanjsal. Si pomislila, draga Eva, kaj bi tudi ti lahko storila v tvojem okolju za pravicnejsi svet?

SARA: Prinesi nam vero in upanje v Boga! Hvala!                        

Ko sem bila sama stara kot ti Sara sem z velikim navdusenjem prebirala zivljenjepise misijonarjev in svetnikov. Ce bos segla po kaksni dobri knjigi, na primer o Andreju Majcnu ali o Damjanu de Veusterju, ali o Mariji Dominiki... bos tudi po zgledih teh svetih oseb lahko rastla ti v osebni veri v Jezusa. Pa se tole, ce se sama znajdes, da imas premalo upanja, stori neko preprosto dejanje, podari nasmeh, naredi skrito dobro delo in videla bos kako bos najprej ti sama srecna in polna upanja.

LANA: Vemo, da se morate zaradi vašega poslanstva marsičemu v življenju odpovedati. Prepričani smo, da vam to ni težko, ker delo opravljate z največjo mero ljubezni in razumevanja. Hvala vam!

Lana odlicno si napisala. Res se moramo marsicemu odpovedati. Zivljenje je narejeno tako, da moramo delati odlocitve, izbire. Ko izberes eno, pustis drugo. Vendar to ne pomeni, da si potem zalosten, ker nimas drugega. Tudi ti in tvoji starsi delate podobne odlocitve. Ko sem izbrala misijonski poklic sestre HMP, sem se na primer odpovedala lastnemu mozu in otrokom. Nisem pa se s tem odpovedala, da ne morem imeti nekoga rada. Danes sem zelo srecna, ker ljubim mnoge mlade in jim zelim dobro, za njih dajem svoje talente, cas, znanje, jim posredujem izkusnje, zanje molim, zanje posredujem pri Jezusu in Mariji. Se z njimi veselim in hkrati trpim, kadar vse ne gre, kot bi moralo iti. Vsak poklic je najlepsi, ce ga res zivimo z ljubeznijo in predanostjo. Biti moz, zena, duhovnik, redovnica in misijonar je vredno biti, zaradi ljubezni s katero smo bili poklicani vsak v svoj stan. Zdaj se bom spominjala tudi tebe in vseh tvojih prijateljev, da bi v pravem trenutku nasli in postali to, za kar ste bili poklicani in ustvarjeni.