sreda, 1. marec 2017

Od glave do peta







Danes smo se po glavi posuli s pepelom, v znamenje minljivosti in hkrati opozorila, da je življenje, kakor piš vetra. Minljivost je te dni korenito občutila družina naših učencev Viktorie in João Guilherma, saj so včeraj v grob položili mamico, ki so ji pred tremi tedni potrdili raka v terminalni fazi. Tri tedne, niti ne mesec dni, le piš vetra. Prah si in v prah se povrneš. Toda v prah iz katerega nas je izoblikoval Stvarnik je bil vdahnjen Duh življenja, ki nima minljivosti, ne omejenosti časa in prostora.

Nepričakovani odhod gospe Janete mi je dal prvi nauk pred 40-timi dnevi Postnega časa. Biti pripravljen na srečanje z Gospodom, ki nas lahko vedno preseneti. Ko smo imeli pretekli teden v šoli pastoralno srečanje in je bil z nami novi nadškof smo ga seveda povabili, da se še malo zadrži z nami in spozna našo skupnost. Vljudno je odklonil in pristavil, da bo prišel enkrat nenapovedano, da se mi nebi obremenjevali in predvsem, da spozna naš vsakdan, pa četudi bo vsako našel na svojem pastoralnem polju.

Post je čudovita priloznost, da se nam izostri, očisti čut za Božjo navzočnost, da se obnovi hrepenenje po svetosti in se da prostor Drugemu in drugemu, preko postenja, molitve in dobrodelnosti, ki so stara praksa ne samo krščanske, ampak vseh veroizpovedi. Post je štiridesetddnevna notranja preobrazba od glave do peta, od pepelnične srede, ko se posujemo s pepelom, do velikega četrtka, ko sledi obred umivanja nog. Povabilo za spreobrnjenje misli, besed, srca in dejanj.