Luc in sol. Videti
in okusati. Cutila, preko katerih zaznavamo. Zato, da nas neko sporocilo
pritegne in nagovori so potrebne tri stvari: ikona ali podoba (PREDSTAVA), ideja
ali misel (DOMISLIJA) ter izkusnja ali custvo (ZAZNAVA), ki se ob tem sprozi. Ko
razmisljam o danasnjem Jezusovem narocilu o tem, da naj bomo luc in sol in kaj
to pomeni, se v meni prepletajo tako razlicne podobe – osebe, prihajajo misli
in prevevajo me custva. Notranji svet je poln tega. Le ustaviti se je potrebno.
In razlociti med njimi prave.
Prizgal bom luc!
Jo bos se ti?
Prizgiva luc!
Naj zazari
v kriziscih cest
se dvoje toplih zvezd!
|
Pripovedni interviju s p. Jozetom Kokaljem. |
S tole pesmijo o luci se zakljuci
knjiga p. Jozeta Kokalja, DJ. O podobah in obrazih iz njegovega zivljenja ga je
povpraseval Darko Gorenc. Knjiga mi je prisla v dar v zacetku tega leta in ko
sem jo odprla je iz njenih crk in podob zasijala luc. Tista Luc, ki p. Jozeta
osvetljuje in vodi skozi zivljenje. Kako drugace je, ko za zapisanim stoji
clovek, ki je vstopil v moje zivljenje in ga je s svojo modrostjo in svetlobo osvetlil,
prinesel vanj luc. Kako dragoceno je poznati take svetilke, ki se ne skrivajo
pod merniki, ampak tudi v temi zvesto svetijo. Morda tiho, vendar zvesto, olje
v njihovih svetilkah nikdar ne poide. Spominjajo me na prerokinjo Ano in Simeona.
Ceprav v jeseni zivljenja, notranje vedno mlada, ziva, kajti polna luci Svetega
Duha. Hvala vam p. Joze.
|
Blazena Eusebija Palomino, prosi za nas! |
Sol je najbolj osnovna zacimba. Vsaka
gospodinja ve, da brez nje ni moc pripraviti okusne jedi. Da okus. Vendar je
potrebna prava mera. Sestra iz Argenite mi je rekla, da pri njih na poljih,
kjer zanjejo sol v okolici nic ne prezivi, ni nic zelenja. Sol je gotovo v
pravi meri uporabljala tudi Eusebija Palomino, nasa blazena salezijanska sestra,
katere se spominjamo danes. Njeno delo je bilo v kuhinji, bila je kuharica.
Preprosta. Zelo preprosta zena. Vendar polna Boga. Disala je po Bogu in ob njej
so se osebe odzejale, se nasitile in napolnile z Bozjo navzocnostjo. Pri njej
se ucim, kako imeti okus po Bogu, kako biti njegova zacimba,... Vec o blazeni
Eusebiji si lahko preberete tukaj.
Prizgal bom luc
Prizgal bom luc. Morda obrisi
stvari, ki vstanejo iz mraka,
zasepetajo ti: Brat, nisi
zgresil se cilja svojega koraka.
Prizgal bom luc. Morda vsaj eno
izmuceno srce zasluti,
da vse, kar je bilo izgubljeno,
lahko povrne hitro se - v minuti.
Prizgal bom luc. Morda stopila
ob njej se bo ledena skorja,
ki srca vklepa nam – in zlila
spet v eno bodo se – kot kaplje
morja.
Prizgal bom luc. Prizgana meni
bila takrat je, ko sem hodil
po poti mracni, zamegljeni ...
Dobrotni sij me njen je varno vodil.
Prizgal bom luc. Saj povrnila
je tudi meni dni izgubljene
prezeblega me je ovila
s toploto tihe srece zazelene.
Prizgal bom luc!
Jo bos se ti?
Prizgiva luc!
Naj zazari
v kriziscih cest
se dvoje toplih zvezd!
p. Joze Kokalj, DJ