Hvala 2014

Navada je, da si priskrbimo koledar za leto, ki prihaja. Nov, svež, nepopisan, s preprostimi dnevi, meseci, s kakšno fotografijo. Cerkveni koledarji označujejo tudi liturgične praznike in godove svetnikov. Setveni priporočajo kdaj je primerno posaditi kako vrtnino in tako naprej.

Kaj pa če bi sestavili koledar za leto, ki mineva? Najbrž ne bi bil tako neoseben, pust. Vsak dan bi imel svoj pečat, svoj poseben značaj, spomin na posebne osebe, na prehojeno pot, na srečanja z Gospodom, na opravljeno delo, na čutenja, na uresničene sklepe, uspehe, padce, stiske, rane, pričakovanja, spomin na smrt in na življenje, tako je sestavljeno leto...

Poskusila sem sestaviti svoj koledar in ga naslovila preprosto “Hvala 2014”. Izobilje vsega mi je bilo dano v tem enkratnem letu, ki se poslavlja. Drobec podelim tudi z vami, ki ste bili del tega leta, četudi vas ni na sliki, ste v tabernaklju mojega srca. Hvala leto 2014 in naj bo srečno 2015. 

JANUAR

FEBRUAR

MAREC

APRIL

MAJ

JUNIJ

JULIJ

AVGUST

SEPTEMBER

OKTOBER

NOVEMBER

DECEMBER

Prošnja za blagoslov

Gospod naj bo s teboj z močjo, naj te varuje s svojimi rokami.

Tako boš njegovo moč predajal iz rok v roke, tistim, ki jih boš srečeval.

Blagoslov moči!

Gospod naj bo s teboj v občudovanju, naj odpre tvoj uvid.

Tako boš zrl in občudoval lepoto in moč lepote.

Blagoslov občudovanja.

Gospod naj bo s teboj v miru tvojega srca.

Tako boš delil mir vsem, ki so obupani, ki jih je strah in so obremenjeni.

Blagoslov miru.

Gospod naj bo s teboj v veselju, ki naj prežema tvoje bivanje.

Tako boš vlil veselje žalostnim in tistim brez upanja.

Blagoslov veselja.

Gospod naj bo s teboj, kakor luč, ki tli v temi.

Tako boš ogrel ledena srca s tvojim žarečim pogledom in nihče ne bo ostal v temi.

Blagoslov luči.

Gospod naj bo s teboj v modrosti, ki obkroža vesolje.

Tako boš izrekel pravo besedo, v pravem trenutku in dal smer tistim, ki iščejo cilj.

Blagoslov modrosti.

Gospod naj bo s teboj v nežnosti, ki te objema.

Tako bo usmiljenje melodija tvojih medosebnih odnosov.

Blagoslov nežnosti.  

Blagoslov Boga Očeta, Sina in Svetega Duha naj nas spremlja skozi 2015. leto.

Amen!

Jaslice iz kartona na Sveto noc

Prvic sem jih videla pri stari teti, ko smo jo obiskali in ji voscili lepe praznike. No, pravzaprav ni bila moja teta, ampak tako smo ji rekli. Bila je vedno zelo vesela, kadar smo prisli na obisk. Ze takrat se mi je zdela zelo stara, ampak vedno prijazna, vesela in izpod rozaste rute so ji silili posiveli lasje. Kot nekaj mehanskega je vedno segla v zep predpasnika in iz njega potegnila disece pez bombone. To je bila vstopna tocka in takrat je teta lahko pobozala mojo skustrano glavico.

Tistega zimskega vecera smo ji prisli vosciti za Bozic. Tudi nekaj priboljska je mami pripravila v kosari, saj se tako spodobi je dejala. Ne moremo iti praznih rok. In smo sli. Avto je moral ostati v dolini in po ozki gazi smo prisli do skromne hisice. Na steklu so se lesketale ledene roze in pogled skozenj nam je pricaral toplo izbo. Lesen pod in v kotu pec ob kaeri se je grela teta. Kar naprej, saj je odprto je dejala, kakor, da nas bi pricakovala ze cel cas.

Snezna gaz, foto: splet

Prsketanje lesenih polen v peci in vonj grozdnega caja nas je posedel po klopi. Zadisalo je po flancatih in teta je slovesno odkrila pod servetom skrito orehovo potico. Nastala je tisina, kakor v cerkvi, ko pride tisti sveti trenutek. No, pa zmolimo se k Detecu, preden zarezem v potico in s prstom pokazala na jaslice, ki so bile v bohkovem kotu, tam pod krizem. Figurice so imele ze obledelo barvo, pregibi so bili ze posteno pregibani, vogali pa so izgubili svojo ostrino. Koliko let jih teta ze postavi na ta Sveti vecer si mislim in zahrepenim po njih. Zakaj imamo pri nas doma le drevesce, zalostno pomislim? Dolgocasno. To je nekaj cisto drugega imeti jaslice. Marijo, Jozefa, Jezusa in polen hlev zivine, credo ovck in dva pastirja.

Partir in angel, foto: splet

Sirena policijske patrulje me zdrami. Iz zimske noci se povrnem v vroce poletno popoldne, kjer se po meni lepi tropska vrocina. Cas je da postavim jaslice. Prvic bom praznovala Bozic v vrocem brazilskem poletju. Jaslice, le kaksne. Tudi moje bodo iz kartona. Ko sem se vceraj vracala iz mesta so revezi pobirali zadnje ostanke svoje imovine in jih skrivali od karton pred nevihto. Zaudarjalo je od urina in nakopicene umazanije. Koliko jih je ki zivijo v hisah iz kartona, ki se cez noc prekrijejo z umazanim kosom oblacila in upajo, da se jih bo nekdo usmili in ponudi kaj za vecerjo. Ali nista isto upala Jozef in Marija, ali ni Jezus prvi, ki deli njihov status.

Pastirji se cudijo rojstvu, foto: splet

Jezus prihaja, nebogljen, nezasciten, vsem na oceh, vsakdo se mu lahko pribliza. Prihaja iz visine v najglobljo nizino, da bi nas zdruzil z Ocetom. Pridi in poklekni pred njim na to Sveto noc 2014. Naj bo zaradi ljubezni topel in vesel letosni Bozic. 

Hlev iz kartona, ki varuje bogastvo sveta. Foto: MAK

Najavil se je

Igrisce je imelo vsaj tri metre visoko zelezno ograjo, pokrito je bilo s streho, da sonce ni tako pripekalo. Zeleno betonsko povrsino, ki je bila ze precej razpokana pa je ocitno motila le moje oci. Mladina se je podila za kosarkarsko zogo in vsaj petkrat jeobroc in stojala v pol ure padel na tla. Prednjacil je mladenic v rumeni majici brez rokavov. Se nikoli nisem pomislila, da se kosarkarski igralec lahko primerja z baletnikom, tako elegantno je Guilherme sprehajal zogo med soigralci in jo posiljal v kos z velikim uspehom. Vsakic, ko je zadel tocko je kar malo sramezljivo pogledal v tla in se urno odpravil v obrambo, ter cakal naslednje priloznosti.

Igra za zivljenje!

Od bozica me loci pet dni, stojim tu ob igriscu in spremljam kosarko. Za Brazilijo bi se spodobil vsaj nogomet, si mislim pri sebi. Razmisljanje o Gospodu, ki prihaja in zeli deliti z nami, z menoj vse kar je cloveskega mi umiri vest, da to zadnjo soboto pred praznikom uclovecenja ne klecim v kapeli, ampak sem na periferiji. V naselju Tiradentes, na zahodnem delu São Paola, kamor smo prisli po tricetrt ure pocasne voznje so se naselili predvsem prisleki iz Ria de Janeira, vecina prebivalcev pa je temnopolta.

Z zogo, ki povezuje v ekipo.

Prislo je vsaj sto otrok iz bliznje favele. Sem in tja si je kdo pripeljal se kaksno navijasko spremstvo in sobotno druzenje se je pricelo. Otroci so bili celo leto vkljuceni v socialni projekt z naslovom “Jasni cilj”, danes pa smo jim pripravili bozicno praznovanje. Organizacija, ki je delala z njimi ima cilj, da otrokom preko sporta pomaga pridobiti vztrajnost in jih spremlja v solskem procesu. Organizacija ni versko opredeljena, zdruzuje pa prostovljce razlicnih opredelitev, starosti, vsem je skupna zelja za pomoc mladim.

Don Bosko na zidu v centru favele.

Tudi sama sem se znasla na navijaski tribuni in se pocasi zapletla v pogovor s Taubato. Takoj zdruziva glasove in se strinjava, da Guilherme igra neverjetno dobro. Taubata mi zaupa, da je decek ves cas postopal po ulici in kadil marihuano. Bi rekli, da je to cisto normalna posledica, saj doma jo kadijo vsi in jo je tudi in. Ko je nekega dne Fabiano po ulicah vabil otroke, da se pridruzijo programu se je odzval in zacel vaditi. Opustil je marihuano in se kmalu vrnil nazaj v solske klopi. Njegove oci nisso vec steklene in ne buljijo v neznano, ampak ima fant jasen cilj, da iz sebe naredi nekaj vrednega.

Jasen cilj in cista igra. 

In Taubata, zakaj si ti danes na tem srecanju, sem postala radovedna. Tudi sama sem vkljucena pri vadbi z mlajsimi, pocasi zacneva pogovor. Zanima me kakso je stanje zivljenja tukajsnjih lçjudi, kaj je najtezje. Takoj me preseneti, ko pove, da je najvecja kriza, da ni druzinske strukture. Vecina otrok je na cesti, v brezdelju, se udinja nasilju ali preprodaji drog, ker nimajo nobene opore doma, ker nimajo vzgoje, ker preprosto nimajo druzine. Ali je oce v alkoholu, ali pa mati ni zrela za materinstvo, zelo malo je takih, ki uspejo pretrgati z druzinsko crno zgodovino. Kaj pa bi pomagalo, da bi se nekdo pobral in dvignil nad to stanje?

Mi das priloznost? 

Taubata mi zacne pripovedovati svojo zgodbo. Pred petimi leti se je zaljubila, porocila in po letu in pol jo je moz prvic pretepel. Skrivala se je, ni hotela priznati pred drugimi, da se to dogaja njej. Zanosila je in mislila, saj se bo vse spremenilo, zdaj imava otroka in on je najina vez, je upala. Nedolgo zatem se je razocaranje ponovilo, in spet in spet, dokler ni postalo stalnica. Mama me je preprosto nekega dne odpeljala skupaj z otrokom. Hvala Bogu imam dobra starsa, imam koga, kjer lahko najdem oporo, pomoc v stiski, druzina je najvec kar clovek ima. Zdaj sem si uredila redno delo, saj sem frizerka in potem imam se nekaj kar mi pomaga. Pojem v zboru, v cerkvi. Pojem Bogu! In ko pojem, mi on da svoj Mir. Tudi ta Bozic mu bom pela in v mojem srcu je prostor zanj. Je prostor za vse otroke z ulice, ki se zelijo izviti iz te doline Zla.

Pojem Bogu!

Jasli so bile postavljene izven mesta Betlehem, na periferiji, v stali. Smrdelo je zivalska krma pa je pikala in bilo je neudobno. Cez spranje je potegnil veter in lesena vrata so skripala, elektrike ni bilo, le smrad petrolejke. Ko pa je noc prisla na polovico svojega teka je Marija v jasli polozila Dete Jezusa. Jasli so pripravljene tudi v Tiradentesu. Jezus jih bo nasel pri Taubati, nasel jih bo pri Guilhermu, kateremu sem za slovo stisnila desnico in mu povedala, da igra tako dobro kot Goran Dragic. Ob moji pohvali so se um zaiskrile oci in ni vec gledal v tla ampak j ele hvalezno ponovil, res mislite, da dobro igram?

In vase jasli, so pripravljene?

Gaudete

Veselite se! Veselje siri srce, siri zile da celo kri lazje zaokrozi po telesu in se clovekovo pocutje zelo izboljsa. Danes poznamo terapije z veseljem. Po bolnisnicah hodijo klovni in bolnike s svojimi potegavscinami skusajo spraviti v smeh. Dobra volja nas nekako odtegne iz zagledanosti vase iz obrnenjosti v svoj vrticek. Veselje priteguje, je nalezljivo, veselje sprasuje vest in privlaci, vse dela lepse in usmerja k visjim ciljem. Veselje je dobro torej ze za psihicno in telesno pocutje. Kaj sele za duhovno stanje posamezikove duse.

V Jezusovem srcu. 

“Veselje je znak srca, ki zelo mocno ljubi Boga”, je rekla sveta Marija Dominika Mazzarello. Veselje je sad tudi duhovnega prizadevanja. Pred casom mi je pisalo neko dekle in dejalo, da ni nikdar vesela. Vprasala me je kaj naj stori? Hm, kaj naj ji odgovorim? Tri stvari za zacetek:

-          Najprej se odpovej slabim razvadam, odpovej se Zlu. Prisluhni kaj te v notranjosti, v vesti priteguje k dobremu in stori tisto dobro.  Nikoli se ne navelicaj delati dobro, naj to postane tvoja navada, tako kot tvoja obleka, obšel, ali druge dnevne obveznosti... Moli takole: “prosim te dobri Jezus, poslji mi tvojega Duha dobrote, veselja, pozitivnega pogleda in daj mi moci, da bom vedno sledila njegovim vzgibom”.

Veselite se!

-        Druga naloga ali navada, ki si jo je dobro pridobiti je obcudovanje ali cudenje. Opazuj kako potujejo oblaki po nebu, kako vrabcek leta iz veje na vejo, kako se marjetica prikloni proti tlem. V tebi se bo ob vsakem takem preprostem trenutku prebudilo veselje nad vsem zivim, nad lepoto, nad tem, kako je nas svet cudovito ustvarjen. Ce ze v naravi najdemo toliko lepega, kaj lahko odkrijemo v ljudeh. Clovek je krona stvarstva. Iz obcudovanja pa se tako spontano rodi zahvaljevanje. Ko se znam zahvaliti in priznati nekaj kar je lepo, enkratno, ustvarjalno, nagovarjajoce ... se obrnem od mene in dam prostor v bratu, sestri, otroku, starejsemu, drugemu...

-       Potem se vsaj enkrat na dan iskreno nasmej sebi in svojim nerodnostim. To zna tako razbremeniti in olajsati sicer morece in neprijetne situacije. Smejati se brez obtozevanja, zasmehovanja. Nauciti se smejati tako je tudi vaja v resnici. In resnica osvobaja ter dela cloveka polnega miru.

Skupnost inspektorialne hise.

Danes me je navdusil v evangeliju Janez Krstnik. Ljudje so ga nestrpno sprasevali kdo je, ali je morda Elija, ali je on Odresenik in tako naprej. Ampak Janez Krstnik ni zelel govoriti o sebi. Zelel je govoriti in pricevati o Luci, ki prihaja. Marija Dominika Mazzarello je nekoc dejala: “ne govorite nic o sebi, govorite malo o drugih in govorite pogosto z Bogom”! In kar je bilo za Janeza Krstnika najvecje veselje, kar ga je stalo tudi zivljenja je bilo pripravljati pot Luci, pripravljati Jezusov prihod. Z Janezom delim veselje pricevanja za Gospoda. Moje najvecje veselje je govoriti o Luci, je pricevati o Njem, se vecje veselje pa je biti in se osebno pogovarjati z Njim.

Priceval zate bom!

Pri nas je sedaj cas veselja in praznovanja. Veliko je razlogov. Najprej je tu cas zakljucevanja solskega in akademskega leta, cas duhovniskih posvecenj. Vsak konec tedna se odpravimo v drug kraj province São Paola. Salezijanci imajo letos stiri novomasnike v tej inspektoriji. Potem se veselimo ker v skupnosti praznujemo dan hvaleznosti in nenazadnje se veselimo, ker je nasa predstojnica prav na nedeljo Gaudete objavila seznam premestitev in torej novo sestavo lokalnih skupnosti. Sprejeti Gospoda, ki prihaja tudi po tej poti je duhovna vaja v veselju, za mnoge sestre. Sama se iskreno veselim povabila k sluzenju v skupnosti Zavoda Karmelske Matere Bozje. To je prva hisa sester HMP v Braziliji in je pred nedavnim praznovala 120 letnico. Odhajam torej k izvirom, k tradiciji. Malo me je presenetilo, ampak moj Gospod je tudi Gospod presenecenj. V Zavodu je dnevno navzocih cez 500 gojencev, moja glavna skrb pa bo pastorala mladih, ki se zbirajo v stevilnih skupinah. Prva opora ob Gospodu bo sestrska skupnost, ki se me veseli in pricakuje in tudi sama se je veselim.

 

s. Helena in s. Nilza, s sopkom hvaleznosti.

Na posvecenju salezijanca p. Rafaela.

Moja skupnost, kjer nastopim sluzenje koncem januarja.
Colegio do Carmo v Guaratingueta.

Magnificat

V imenu Gospoda Jezusa povelicujem

V Tvojem imenu se odpravljam v nov dan.

V Tvojem imenu diham in slavim, da sem.

V Tvojem imenu s psalmi in molitvami prosim za ves svet.

V Tvojem imenu obcudujem in se veselim vsega, kar mi je pripravil dan.

V Tvojem imenu se v skupnosti posvecujem in te prosim: daj mi duse, drugo vzemi.

V Tvojem imenu blagoslavljam otroke, mlade, moze in zene, ostarele, gresnike in svetnike.

V Tvojem imenu tolazim objokano oko in vlivam upanje vsem, ki so na tleh.

V Tvojem imenu jokam, ko je tezko, odpuscam, ko boli, se darujem, ko tisina govori.

V Tvojem imenu si umazem roke, ko ubog in umazan ob cesti zdi in po dostojanstvu hlepi.

V Tvojem imenu izrecem resnico za svet, kjer vse narobe se zdi in clovek vec nima moci.

V Tvojem imenu, zivim zapoved veselja in oznanjam  naj se dela dobro, dokler smo na svetu.

V Tvojem imenu vse Mariji zaupam, ki kraljica je cloveskih src in vseh rodov pomocnica.

V Tvojem imenu zaprem oci in se s teboj v vecni ljubezni v eno zdruzim do konca dni.

Spisano na praznik Nase Gospe iz Guadalupeja - zavetnice Latinske Amerike

San Paulo ~ 12. 12. 2014

Em nome do Senhor Jesus magnificando

Em teu nome início um novo dia.

Em teu nome respiro e louvo pelo que eu sou.

Em teu nome, com salmos e orações peço por todo o mundo.

Em teu nome admiro e me alegro por tudo o que este dia me oferecerá.

Em teu nome me santifico na comunidade e te peço: da mihi animas, coetera tolle.

Em teu nome abençoo crianças, jovens, homens e mulheres, os idosos, os pecadores e os santos.

Em teu nome conforto os olhos que choram e trago esperança a todos os que estão no chão.

Em teu nome choro quando é difícil, perdoo quando dói, me sacrifico, quando o silêncio fala.

Em teu nome sujo as mãos quando encontro um pobre na rua que deseja somente a dignidade.

Em teu nome anuncio a verdade a um mundo onde tudo parece errado, e o homem não tem mais poder.

Em teu nome vivo o mandamento da alegria e me proponho a trabalhar bem, enquanto estou no mundo.

Em teu nome eu confio tudo a Maria, que é a rainha dos corações e auxiliadora de todas as gerações.

Em teu nome fecho meus olhos e permaneço contigo, no amor eterno unida até o fim.

Escrevei na festa do Nossa Senhora de Guadalupe ~ padroeira da America Latina.

São Paulo ~ 12. 12. 2014

V maternici Oratorija

Oratorij je dom, sola, zupnija em dvorisce. 

Stal je tam ze zgodaj zjutraj. Stisnjen v kot nogometnih vrat, zgolj v srajcki s kratkimi rokavi. Na tleh je lezala solska torba. Gledal je v TLA em z desno nogo brcal kamencke na drugo stran igrisca. Kako da je prav dinamarqueses fantic prisel tako zgodaj v solo? Ena za drugo smo odhajale iz Kapele proti obednici. Tisino Tão pocasi naseljevali prvi pozdravi. Solsko osebje je prihajalo, cistilke Tão zacele pometati dvorisce, tudi telefon se je ze oglasil. Pa Fantic je se vedno stal na istem mestu em vznemirjal moje srce.

V Oratoriju Zavoda Svete Ines. Foto: MAK

Kako je ime mu? ZDI se mi zaskrbljen, VEM, da je za solarji teden preizkusnih testov. Ali je morda Bolan? Kaj pa ce je v njegovi druzini narobe Kaj? Ali pa dinamarqueses bil bi rad preprosto prvi na igriscu, dopoldne je namrec na urniku solska olimpijada. Si pogovora zeli? Tile Vsi in se vsaj  tisoc hipotez mi je okupiralo misli, ko se je fanticu priblizala s. Nilza em ga materinsko pogladila po glavi em ga objela cez rame. Pozornost, besedica na uho em decek je ze hitel k zabojniku z zogami em veselo zacel metati na kos. Razigranost se je vrnila na njegov obraz em v oceh se mu je zaiskrilo. Skrivoma je opazoval, ce sestra vidi, da je sla zoga kos v em se v trenutku pocutil velika zvezda na prostranem igriscu. Ljubljen, opazen, Vreden. Pa naj mu bo ime Jernej Garelli. Prvi decek, ki ga je Janez Bosko srecal v zakristiji Cerkve sv. Franciska Asiskega em tega od srecanja dalje se je vse zacelo. Takrat se je rodil Oratorij.

Kakor Don Bosko z mladimi za Mlade. Vezilo de 2015.

Oratorij: dom, sola, dvorisce, Cerkev. Oratorij je prostor srecanja, je za NAS Sestre HMP em sobrate SDB Teoloski prostor srecanja z Bogom preko mladih. Ce ne Bomo oratorijskega srca imeli, ne Bomo rodovitni. Ne Bomo duhovne matere em ocetje duhovni. Em mladi tvegajo nevarnost, da ostanejo sirote, da ostanejo brez Boga. Kdo bo spregovoril jim o Njem, dinamarqueses kje ga lahko srecajo, kaksnega Boga iscejo, ali iscejo ga, ali potrebujejo ga ga ali em preko NAS lahko najdejo?

V Zavodski kapeli med obhajanjem Evharistije na dan hvaleznosti inspektorialne. 

Ko stojim v osrcju Zavoda svete Ines je ena noga na sportnem igriscu, podobo druga pod mogocno Arkado s Janeza Boska. Roka se naslanja na vodjak, ki spominja na tistega, ki je pred kapelo morneskega zavoda. Maternica! Ja, maternica. Oratorij v tej inspektorialni hisi je kakor maternica v telesu zene. Oratorij je v osrcju hise. Faca njega se Orgulho skozi vhod glavni, vanj pa spusti ali po levem ali desnem stopniscu. S treh strani ga obkrozajo Siroki hodniki arkadni, na Severní strani je kip Marije Pomocnice, na Juzni svete pa podoba Marije dominike Mazzarello. Od tod se lahko vedno vstopi v odprto kapelo z Najsvetejsim ali v solske ProStore, na strani Juzni Tão prostori sestrske skupnosti.

Zbrane Sestre inspektorije BSP ob predajanju vsebin VZ.

Solarji em dijaki pri NAS te dni zakljucujejo solsko leto. Srednjesolci Tão zakljucili maturo em odhajajo na fakultete. Zapuscajo oratorijsko maternico em odhajajo v svet. Spremlja jih materinska sestrska skrb. Mnogi ostajajo povezani. Kakor nekdanji gojenci s katerimi smo proslavili Praznik Brezmadezne em Ustanovitev Oratorija. Nasa hisa, nasa skupnost je tisti Vecer okusila Kako je biti dinamarqueses dom mladimi z, ki evangelizira. Dom, kjer droga drugemu pripovedujemo svojo izkusnjo srecanja z Bogom. Em pred njim smo vsi otroci. Kajti ce ne postanemo, kakor otroci, ne moremo vstopiti v Bozje kraljestvo.

Na Praznik Brezmadezne v molitvi mladimi Skupni z. 

Marija Brezmadezna Pomocnica, Prosi za NAS!