Pika na i

Nedelja je zame prvi dan. Dan, ko se zacne nov teden. Nedelja, ki je drugacen dan kakor vsi ostali v tednu. Ko zivim praznicno liturgijo in obicajno delam, to kar med tednom ne. To je tudi dan, ko se slisim z mojimi domacimi, ko poklepetamo o druzinskih stvareh, o novicah na vasi, ko si preprosto delimo drug grugega zivljenje. V nedeljo tudi na nekaj sto kilometrov razdalje vsaj malo zadisi po »goveji juhi in tenstanem krompirju«.  

Tako vsaj na daljavo crpam in ohranjam vez z mojimi domacimi. Pretekli teden so praznovali zlato poroko mojih krstnih botrov. Teta Sonja in stric Franci sta mi bila v zivljenju vedno blizu, navzoca na vseh zivljejskih korakih. Spomnim se, da sem se vedno rada s kolesom zapeljala tja preko zelezniskih tirov in v senci pod lipo sem smela sodelovati v cisto pravem odraslem pogovoru. Teta Sonja je imela vedno najboljse piskote, stric Franci pa mi je prvi dal za peljat stirko – to je motor na stiri prestave. Vedno sem obcudovala izjemno urejenost hise in vrta, pa ceprav so bili v druzini sami fantje. Zivljenje jima ni bilo lahko, za vse sta se morala izjemno truditi. Tudi trpljenje ju je kalilo. Del mojega voscila je bila porocna obljuba, ki si jo zenin in nevesta izreceta na porocni dan. 

"Jaz FRANCI, sprejmem tebe SONJA za svojo ženo in obljubim, da ti bom ostal zvest v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubil in spoštoval vse dni svojega življenja."

Foto: http://www.articija.com/

"Jaz SONJA, sprejmem tebe FRANCI za svojega moža in obljubim, da ti bom ostala zvesta v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubila in spoštovala vse dni svojega življenja."

In ko je pretekli cetrtek na trgu svetega Petra papez Francisek srecal mlade zarocence jih je spomnil: »na tri temeljna načela, ki omogočajo rast odnosa med zaročencema in pozneje v zakonski skupnosti oziroma v družini: ali smem, hvala in oprosti. Po besedah papeža naj bo poroka praznik, zakonsko življenje pa rast v uresničevanju poklicanosti moža in žene: z medsebojno pomočjo postajati bolj ženska in bolj moški«.

In te tri besede: smem, hvala in oprosti so odlicne besede v pogovoru z Ljubljenim. Ko je danes sestra izpostavila Najsvetejse se je skozi steklo monstrance najprej prikazal njen obraz, trenutek zatem pa se je skril za belo hostijo. Videti in najti Ljubljenega v sosestri, mladem, beracu na cesti, profesorju, ... in nenazadnje prepoznati in ljubiti ga tudi v samemu sebi. Nedolgo nazaj je vietnamska sestra pred menoj naredila gesto pokleka. Zdrznila sem se in ji brz pomagala vstati. Ona pa mi je preprosto rekla, da v meni prebiva Jezus in ga je pocastila.