Pred tednom dni me je dosegla novica o slovesu drage s.
Matilde Knez. V meni je bilo tiho veselje in hvaležnost za to dragoceno sestro, ki
je postala del moje življenjske poti, ko sem leta 2001 prišla v sestrsko
skupnost na Bled.
Od takrat se je najina vez pletla tesneje, ko sem ob njej preživela
tri leta redovnega življenja in mi je bila v mnogočem zgled. V vztrajni moltvi,
odločnosti, pravi besedi ob pravem trenutku in v prepuščanju do zadnjega diha v
Gospodove roke.
Ko pomislim, da je s. Matilda izročila svojega Duha Očetu v
Velikonočnem času, pomislim na njeno pot spremenjenja. Pomislim, kako jo je
Gospod klesal in izoblikoval, da je iz trdne skale zgnetel mehak in voljan
kruh. Ko sem jo pred pol leta zadnjič srečala, sem se ob njenih besedah čutila nasičeno,
polno in okrepljeno. Njeno telo je bilo že v celoti odvisno od drugih, njena
beseda in ob koncu pogled, dotik, darovanje je pričalo o izpolnjenosti in rodovitnosti
njenega bitja.
Hvala Gospodu za dar njenega življenja, za redovni poklic živet
v zvestobi in za znamenje rodovitnosti, ki je govorilo današnjemu svetu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar