Mehka zelenica, vedno skrbno
urejena in negovana. Na njej se dopoldan rekreirajo starejsi gospodje, v
popoldnevu je na vrsti mladina in otroci. Zvecer, ko se ze naredi mrak in prizgejo
mocni reflektorji pa se v izbranih dresih na igriscu pojavijo tisti ta pravi
nogometasi. Velik stadion je oddaljen le dobrih sto metrov in veter v valovih
prinese tekmo dobesedno v neposrednem prenosu. Ce se povzpnem na hisno teraso pa jo lahko celo
gledam.
 |
| Foto: splet |
Sopihanje igralcev, glasni vzkliki,
spodbudno ploskanje, zvizg sodnikove piscalke in krik, ko se zatrese mreze je
te dni hvalezna muzika miljijonom navijacev po svetu. Statistike pravijo, da je
nogomet najbolj priljubljena skupinska igra. Vedno so mi bili navdih igralci,
ko so se v dezju, zgoci pripeki, prahu ali snezni nevihti podili za okroglim
usnjem. Nogometna ekipa je zame v neki meri navdih za skupnostno zivljenje: timski
duh, sodelovanje, upostevanje pravil, enake uniforme, kapetan, disciplina, napad
– obramba, do zmage se pride skupaj, ob porazu si delezimo posledice in igra je
javna je na oceh publike.
 |
| Foto: splet |
Pred casom mi je znanec na Facebook,
ko je izvedel, da odhajam v misijone v Brazilijo napisal sledece priporocilo: “Spoštovana! Vas osebno ne
poznam vendar vam želim uspešno delo v Braziliji. Sem iz Argentine in živim v Ljubljani že več
kot 10 let. Zagotovo se boste znašli v tujem okolju, ki je blizu mojega rodnega
kraja, Buenos Aires. Obvezno se morate naučiti osnove nogometa, če jih
še ne obvladate. Tako boste hitreje blizu brazilskih src, ki bodo v 2014
gostili svetovno prvenstvo v nogometu. Lep pozdrav in kapo dol”. No, nekaj osnovnih
pravil poznam, je pa res, da sem se pripravljena se kaj nauciti :-).
 |
| Foto: splet |
Ko sem danes
premisljevala in se zatopila v skrivnost Svete Trojice sem se kar hudomusno
nasmehnila, ko sem pomislila kako dober tim so – je ta nas Bog. Bog, ki igra
ekipno, ne dela nic na svojo roko, ampak je prvak v sodelovanju, timskem
nacrovanju in izvedbi. Je odlicen v napadu in v obrambi, kako sele v
preigravanju nasprotnika. Njegov vecni nasprotnik je Zlo, ki zeli biti kakor Bog,
pa mu nikakor ne uspe. Njegovo igrisce je tako teritorij zemeljske oble, kakor
nebeska prostranstva. Vsakic, ko zadane gol je storjeno dejanje
ljubezni. Goooool! V elitni ligi pa igrajo vsi tisti, ki so prestopili nebeski
prag in so si priskrbeli dragocene vstopnice, ki nikoli niso razprodane in so
vedno na voljo.
 |
| Foto: splet |
In se spomin na Afriko. Na prasne angolske ceste, kjer so se v
ribiskem Cacuacu bosonogi fantici podili za zogo. Za posebno zogo. Nogavica, ki
je bila natlacena s cunjami je povzrocala neizmerno navdusenje in nemalokrat so
bili dnevi v njeni druzbi edino, kar so ti otroci razumeli za veselje. Ni bil
pomemben gol, kolikokrat je napadalec ze tik pred golom usmeril zogo nazaj v
obrambo, le da se je igra nadaljevala, da je dal lahko gol tudi nekdo drug, da
je v ospredje prisel tisti, ki je bil manj spreten ali bolj pocasen. To je
pravo veselje! Narediti veselje nekomu drugemu! “Bog je namreč
svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina”; in kadar ljubimo nas
ni strah zgubiti, ker zelimo, da zmaga tisti, ki ga ljubimo!
 |
| Foto: splet |
Ni komentarjev:
Objavite komentar