Danes se na pokopališču sv. Martina vije procesija in v
Duhu se ji pridružujem tudi sama. V naši šoli bomo prav ob tem času sprejeli podobo Marije Romarice
in otroci bodo v špalirju, s cvetjem in s pesmijo sprejeli Nebeško Mater. Na trenutke si lahko
predstavljam, da bodo taka Nebesa. Jaz in vsi zbrani na tvojem slovesu, stric
Franci si nebesa lahko predstavljamo, ti pa, verjamem stojiš na nebeškem pragu in zreš v to nedoumljivo lepoto in srečo. Blagor ti!
 |
| Marija Pomagaj, Brezje. Foto: marija.si |
Blagor ti, stric Franci, ker si neštetokrat tudi sam poromal k Mariji na
Brezje in tam pred njenim obličjem premišljeval o življenjskih nalogah, jo prosil za
varstvo in ji izročal vse, ki so ti bili v življenju zaupani in si jih ljubil.
Danes ti ni potrebno več klečati pred njeno Milostno podobo, danes je Marija tista, ki ti
v Nebeškem
Jeruzalemu streže z najžlahtnejšim vinom, saj se veseli ko sprejema k sebi enega od svojih
otrok.
Blagor ti, stric Franci, ker si na tisti ledeno mrzli dan, 8.
decembra 1974 v takratni župnijski cerkvi sv. Antona, na Brezovici meni in mojemu bratu
Janku prižgal
krstno svečo. Postala sva kristjana in ti si v najinem
imenu izpovedal vero v Boga. Vero da tudi sam pričakuješ vstajenje (od) mrtvih in
življenje v prihodnjem veku. To pričakovanje se danes zate izpolnjuje.
Blagor ti, stric Franci, ker si
kot mlad fant hitro stopil na realna tla in z marljivostjo, pridnostjo ter
nemalo trme začel graditi dom, ki je to postal, ko si si ustvaril družino. Tvoje
roke so bile ustvarjalne, tvoja delavnica pa učilnica za tvoje sinove, nečake
in vnuke. Nikjer nisem videla tako urejene in do zadnjega vijaka pospravljene
delavnice. Okolica tvojega doma v Žabnici sporoča, da so tvoje roke posnemale
Boga Stvarnika in želele svojim ljubljenim nuditi le najlepše.
Blagor ti, stric Franci, ker so tudi tvoje bivanjske dni
napolnile preizkušnje, tudi ena najtežjih, kakor je prerani odhod tvojega
sina Bojana. Trpljenje je in bo ostalo skrivnost, ti pa si ga nosil
dostojanstveno. Nisi ob njem postal zagrenjen ali nesrečen, vse bolj si postajal človeški in se znal v globini srca ganiti.
Tvoja zadnja leta te je v skrivnostni ples zapeljala bolezen. Enkrat se je
zdelo, da korake vodiš ti, drugič spet ona. Bil si dober plesalec. Ples žalostinke se danes preveša v živahni valček pred Gospodovim obličjem.
Blagor ti, stric Franci, ker si ljubil svojo ženo Sonjo in znal ljubezen sprejeti. Ko
sta si pred dobrim letom ob petdeseti obletnici poroke v intimi srca ponovno
izrekla poročne
zaobljube sta si obljubila, da vaju ne bo nič ločilo. Tudi smrt ne. Kajti, kdor ljubi živi in nikoli ne umre. Njegova
ljubezen je združena z Jezusovo. V Jezusovem usmiljenem srcu pa se lahko vedno
srečamo.
Blagor ti, stric Franci, počivaj v Jezusovem srcu.
